Dobavnica je listina, ki sodi v izpolnitveno fazo pogodbenega razmerja.
Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo, da bi tožena stranka s podpisom na dobavnicah podala izjavo volje za nastanek spornega pogodbenega razmerja. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotovilo niti na podlagi izvedenih zaslišanj.
Zgolj ugotovitev o dobavi spornega laka toženi stranki še ne zadostuje za presojo, da je tožena stranka tudi neupravičeno obogatena (prim. 190. člen OZ). Ta presoja je po prepričanju pritožbenega postopka zmotna, ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je tožena stranka sporno dobavo sploh dosegla korist in ali jo je dosegla v vtoževani višini. Trditev o teh dejstvih, ki bi utemeljevala tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, pritožbeno sodišče vtoževanih trditvah ni našlo.
ZPPSL člen 97, 99, 99/1, 99/4, 97, 99, 99/1, 99/4.
začetek in takojšnji zaključek stečajnega postopka - premoženje stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje bo moralo v popolnosti ugotoviti dejansko stanje v zvezi z obstojem premoženja dolžnika, zatem pa odločiti o tem, ali so izpolnjeni pogoji za začetek in vodenje stečajnega postopka nad dolžnikom po 97. čl. ZPPSL ali morda za začetek in istočasni zaključek stečajnega postopka nad dolžnikom po 1. odst. 99. čl. ZPPSL.
S sklepom z dne 15.9.2005 je pritožbeno sodišče razveljavilo prejšnjo sodbo sodišča prve stopnje in sodišču prve stopnje naložilo, katera pravna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati. To ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje spremeniti svoje prepričanje, ki temelji na uporabi materialnega prava, je pa v skladu s 1. odst. 362. člena ZPP dolžno, da opravi vsa pravdna dejanja in obravnava vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 212, 212.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dokazno breme
Dolžnica v ugovoru ni zanikala obstoja poslovnega razmerja z upnikom, ravno obratno, navajala je, da je z upnikom sodelovala na podlagi komisijske prodaje. Dokazno breme za trditve, da je to poslovno razmerje prenehalo, je na dolžnici, ta je sicer v ugovoru navedla, da naj bi bilo razmerje z upnikom na podlagi komisijske prodaje prekinjeno že 1.6.2003, vendar pa ni za to svojo navedbo predlagala nobenega dokaza, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, čeprav jo k temu zavezuje 2. odst. 61. čl. (ZIZ).
ZGD člen 311, 315, 311, 315. ZSReg člen 5, 5/1, 5, 5/1.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - začetek veljavnosti povečanja osnovnega kapitala
Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v register. To pa pomeni, da ni podlage za zaključek, da bi bilo potrebno sklep o povečanju osnovnega kapitala predhodno in samostojno registrirati in da bi bilo šele potem dopustno nadaljevati s postopkom povečanja osnovnega kapitala. Dopustno je tako postopanje, to je, da se predlaga vpis v sodni register istočasno tako sklepa o povečanju osnovnega kapitala kot samega povečanja osnovnega kapitala. Celo v primerih, ko je družba na isti skupščini, na kateri je odločila o spremembah statuta, že sprejela sklepe na podlagi spremenjenega statuta, čeprav statut še ni bil vpisan v sodni register, je praksa štela, da je tak postopek dopusten kljub izrecni določbi, da spremembe statuta začnejo veljati šele z vpisom v sodni register.
ZZZPB člen 53, 53/1. ZDR člen 5, 63, 131, 131/4, 161, 162, 5, 63, 131, 131/4, 161, 162.
javna dela - regres za letni dopust
Brezposelni osebi, ki je vključena v javna dela, pripada poleg drugih pravic iz delovnega razmerja, določenih v 1. odst. 53. člena ZZZPB, tudi pravica do minimalnega dopusta, s tem pa tudi pravica do regresa za letni dopust oziroma do sorazmernega dela regresa za letni dopust.
Pooblaščenec tožeče stranke je vedel, da se je postopek začel z izvršbo na podlagi verodostojne listine, ko pa je prejel ugovor pa je tudi vedel, da se bo postopek nadaljeval v rednem postopku, saj je sprejel tudi sklep, s katerim je sodišče tako odločilo. Sodišče ga je posebej opozorilo na to, da je dolžan v 8 dneh vložiti pripravljalni spis, in ker iz povratnice izhaja, da je sprejel drugopis ugovora s prilogami 10. junija 2004, dopis z opozorilom pa 15.11.2004, je začel teči rok za vložitev te vloge od tega zadnjega datuma. Vendar pa je tožeča stranka vložila pripravljalni spis šele priporočeno po pošti 10.3.2005, s tem pa je ravnala v nasprotju z določbami 451. in 452. čl. ZPP.
neupravičena pridobitev - dobrovernost - tek zamudnih obresti
Pojem dobre vere pomeni, da je toženec vedel ali bi moral vedeti, da nima pravice do dveh prejemkov, zato je bilo potrebno ugotavljati, od kdaj najprej se je zavedal ali bi se moral zavedati, da nima pravice do dveh prejemkov.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča, ki je delno razveljavilo določbo čl. 1060 OZ, je bilo potrebno ugotoviti ali so zamudne obresti do 1.1.2002 dosegle glavnico, zato prenehajo teči.
ZDDO člen 35, 36, 37, 38, 38/1, 38/1-1. ZDR člen 2, 159, 2, 159. ZJU člen 203, 203/1, 203/1-1, 203, 203/1, 203/1-1.
javni uslužbenci - delavec v državnem organu - letni dopust
Tožena stranka je odločbo o odmeri letnega dopusta izdala v letu 2004, ko je že veljal ZJU, vendar pa je podlaga za presojo te odločbe ZDDO, ker iz prehodnih določb ZJU izhaja, da ZDDO v delu, ki se nanaša na odmero letnega dopusta, z dnem uveljavitve ZJU ni prenehal veljati.
1. odst. 38. člena ZDDO delavcu ne daje pravice do največ treh dni dopusta za vsakega od v tej določbi naštetih pogojev, ampak daje pravico do največ treh dni dodatnega dopusta, če delavec izpolnjuje enega, dva ali vse tri pogoje.