Pooblaščenec tožeče stranke je vedel, da se je postopek začel z izvršbo na podlagi verodostojne listine, ko pa je prejel ugovor pa je tudi vedel, da se bo postopek nadaljeval v rednem postopku, saj je sprejel tudi sklep, s katerim je sodišče tako odločilo. Sodišče ga je posebej opozorilo na to, da je dolžan v 8 dneh vložiti pripravljalni spis, in ker iz povratnice izhaja, da je sprejel drugopis ugovora s prilogami 10. junija 2004, dopis z opozorilom pa 15.11.2004, je začel teči rok za vložitev te vloge od tega zadnjega datuma. Vendar pa je tožeča stranka vložila pripravljalni spis šele priporočeno po pošti 10.3.2005, s tem pa je ravnala v nasprotju z določbami 451. in 452. čl. ZPP.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 212, 212.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dokazno breme
Dolžnica v ugovoru ni zanikala obstoja poslovnega razmerja z upnikom, ravno obratno, navajala je, da je z upnikom sodelovala na podlagi komisijske prodaje. Dokazno breme za trditve, da je to poslovno razmerje prenehalo, je na dolžnici, ta je sicer v ugovoru navedla, da naj bi bilo razmerje z upnikom na podlagi komisijske prodaje prekinjeno že 1.6.2003, vendar pa ni za to svojo navedbo predlagala nobenega dokaza, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, čeprav jo k temu zavezuje 2. odst. 61. čl. (ZIZ).
začasna odredba - namen zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja
Po določilu 273. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Odredbe, ki namena zavarovanja ne dosežejo, sodišče ne izda.
ZDDO člen 35, 36, 37, 38, 38/1, 38/1-1. ZDR člen 2, 159, 2, 159. ZJU člen 203, 203/1, 203/1-1, 203, 203/1, 203/1-1.
javni uslužbenci - delavec v državnem organu - letni dopust
Tožena stranka je odločbo o odmeri letnega dopusta izdala v letu 2004, ko je že veljal ZJU, vendar pa je podlaga za presojo te odločbe ZDDO, ker iz prehodnih določb ZJU izhaja, da ZDDO v delu, ki se nanaša na odmero letnega dopusta, z dnem uveljavitve ZJU ni prenehal veljati.
1. odst. 38. člena ZDDO delavcu ne daje pravice do največ treh dni dopusta za vsakega od v tej določbi naštetih pogojev, ampak daje pravico do največ treh dni dodatnega dopusta, če delavec izpolnjuje enega, dva ali vse tri pogoje.
tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pridobitev ločitvene pravice - prenos zastavne pravice skupaj s cesijo terjatve - napačen napotitveni sklep
Zmotno je pravno stališče, da se v primeru napačnega napotitvenega sklepa že s sklenitvijo zastavne pogodbe "ustanovi", torej pridobi zastavna pravica.
Noben zakon ne določa, da se že s cesijo terjatve, zavarovane s hipoteko, prenese tudi zastavna pravica. Zato določilo v pogodbi o odstopu terjatve, s katero je A d.o.o. kot cedent na toženo stranko kot cesionarja prenesla terjatev do tožeče stranke kot cesusa, da se hkrati s terjatvijo prenaša tudi zastavna pravica, ne more imeti pravnega učinka.
Dobavnica je listina, ki sodi v izpolnitveno fazo pogodbenega razmerja.
Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo, da bi tožena stranka s podpisom na dobavnicah podala izjavo volje za nastanek spornega pogodbenega razmerja. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotovilo niti na podlagi izvedenih zaslišanj.
Zgolj ugotovitev o dobavi spornega laka toženi stranki še ne zadostuje za presojo, da je tožena stranka tudi neupravičeno obogatena (prim. 190. člen OZ). Ta presoja je po prepričanju pritožbenega postopka zmotna, ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je tožena stranka sporno dobavo sploh dosegla korist in ali jo je dosegla v vtoževani višini. Trditev o teh dejstvih, ki bi utemeljevala tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, pritožbeno sodišče vtoževanih trditvah ni našlo.
S sklepom z dne 15.9.2005 je pritožbeno sodišče razveljavilo prejšnjo sodbo sodišča prve stopnje in sodišču prve stopnje naložilo, katera pravna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati. To ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje spremeniti svoje prepričanje, ki temelji na uporabi materialnega prava, je pa v skladu s 1. odst. 362. člena ZPP dolžno, da opravi vsa pravdna dejanja in obravnava vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu.
Predplačilo pomeni odstopanje od istočasnosti izpolnitve pogodbenih strank. Z vidika objektivnega elementa izpodbojnosti pa niso izpodbojna tista dejanja stečajnega dolžnika, pri katerih je šlo za sočasno izpolnitev obeh pogodbenikov oziroma, ko je bila obveznost stečajnega dolžnika izpolnjena vnaprej, saj takšna dejanja nimajo posledice na zmanjšanje stečajne mase. Če pa je v okviru pogodbene avtonomije strank dogovorjena zapadlost denarne terjatve z odloženim rokom plačila, pomeni odstopanje od načela istočasnosti izpolnitve pogodbene vrednosti v nasprotno smer. Na podlagi takšnega dogovora ima stranka, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila, terjatev, ki pa je ne more uveljavljati do nasprotne stranke do izteka dogovorjenega roka. V kolikor dolžnik takšno obveznost izpolni pred iztekom dogovorjenega roka, pa to ne pomeni, da predstavlja takšno plačilo predplačilo, temveč zgolj predčasno izpolnitev denarne obveznosti, ki šeni zapadla. Z vidika učinkov na stečajno maso pa denarna izpolnitev stečajnega dolžnika ali ustrezno zmanjšanje terjatve do asignata v posledici izpolnitve nakazila pomeni zmanjšanje stečajne mase tudi v primeru, ko je prejemnik plačila prišel do poplačila svoje terjatve pred zapadlostjo, če ni izpolnjen pogoj sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti.
ZGD člen 311, 315, 311, 315. ZSReg člen 5, 5/1, 5, 5/1.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - začetek veljavnosti povečanja osnovnega kapitala
Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v register. To pa pomeni, da ni podlage za zaključek, da bi bilo potrebno sklep o povečanju osnovnega kapitala predhodno in samostojno registrirati in da bi bilo šele potem dopustno nadaljevati s postopkom povečanja osnovnega kapitala. Dopustno je tako postopanje, to je, da se predlaga vpis v sodni register istočasno tako sklepa o povečanju osnovnega kapitala kot samega povečanja osnovnega kapitala. Celo v primerih, ko je družba na isti skupščini, na kateri je odločila o spremembah statuta, že sprejela sklepe na podlagi spremenjenega statuta, čeprav statut še ni bil vpisan v sodni register, je praksa štela, da je tak postopek dopusten kljub izrecni določbi, da spremembe statuta začnejo veljati šele z vpisom v sodni register.
ZZZPB člen 53, 53/1. ZDR člen 5, 63, 131, 131/4, 161, 162, 5, 63, 131, 131/4, 161, 162.
javna dela - regres za letni dopust
Brezposelni osebi, ki je vključena v javna dela, pripada poleg drugih pravic iz delovnega razmerja, določenih v 1. odst. 53. člena ZZZPB, tudi pravica do minimalnega dopusta, s tem pa tudi pravica do regresa za letni dopust oziroma do sorazmernega dela regresa za letni dopust.