začasna odredba - namen zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja
Po določilu 273. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Odredbe, ki namena zavarovanja ne dosežejo, sodišče ne izda.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 212, 212.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dokazno breme
Dolžnica v ugovoru ni zanikala obstoja poslovnega razmerja z upnikom, ravno obratno, navajala je, da je z upnikom sodelovala na podlagi komisijske prodaje. Dokazno breme za trditve, da je to poslovno razmerje prenehalo, je na dolžnici, ta je sicer v ugovoru navedla, da naj bi bilo razmerje z upnikom na podlagi komisijske prodaje prekinjeno že 1.6.2003, vendar pa ni za to svojo navedbo predlagala nobenega dokaza, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, čeprav jo k temu zavezuje 2. odst. 61. čl. (ZIZ).
S sklepom z dne 15.9.2005 je pritožbeno sodišče razveljavilo prejšnjo sodbo sodišča prve stopnje in sodišču prve stopnje naložilo, katera pravna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati. To ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje spremeniti svoje prepričanje, ki temelji na uporabi materialnega prava, je pa v skladu s 1. odst. 362. člena ZPP dolžno, da opravi vsa pravdna dejanja in obravnava vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sicer stališče sodišča prve stopnje, da je dolžan tudi dolžnik kot predlagatelj stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati obstoj vsaj enega izmed stečajnih razlogov iz 1. odst. 2. člena ZPPSL, pravilno.
ZGD člen 311, 315, 311, 315. ZSReg člen 5, 5/1, 5, 5/1.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - začetek veljavnosti povečanja osnovnega kapitala
Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v register. To pa pomeni, da ni podlage za zaključek, da bi bilo potrebno sklep o povečanju osnovnega kapitala predhodno in samostojno registrirati in da bi bilo šele potem dopustno nadaljevati s postopkom povečanja osnovnega kapitala. Dopustno je tako postopanje, to je, da se predlaga vpis v sodni register istočasno tako sklepa o povečanju osnovnega kapitala kot samega povečanja osnovnega kapitala. Celo v primerih, ko je družba na isti skupščini, na kateri je odločila o spremembah statuta, že sprejela sklepe na podlagi spremenjenega statuta, čeprav statut še ni bil vpisan v sodni register, je praksa štela, da je tak postopek dopusten kljub izrecni določbi, da spremembe statuta začnejo veljati šele z vpisom v sodni register.
neupravičena pridobitev - dobrovernost - tek zamudnih obresti
Pojem dobre vere pomeni, da je toženec vedel ali bi moral vedeti, da nima pravice do dveh prejemkov, zato je bilo potrebno ugotavljati, od kdaj najprej se je zavedal ali bi se moral zavedati, da nima pravice do dveh prejemkov.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča, ki je delno razveljavilo določbo čl. 1060 OZ, je bilo potrebno ugotoviti ali so zamudne obresti do 1.1.2002 dosegle glavnico, zato prenehajo teči.
ZZZPB člen 53, 53/1. ZDR člen 5, 63, 131, 131/4, 161, 162, 5, 63, 131, 131/4, 161, 162.
javna dela - regres za letni dopust
Brezposelni osebi, ki je vključena v javna dela, pripada poleg drugih pravic iz delovnega razmerja, določenih v 1. odst. 53. člena ZZZPB, tudi pravica do minimalnega dopusta, s tem pa tudi pravica do regresa za letni dopust oziroma do sorazmernega dela regresa za letni dopust.
Dobavnica je listina, ki sodi v izpolnitveno fazo pogodbenega razmerja.
Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo, da bi tožena stranka s podpisom na dobavnicah podala izjavo volje za nastanek spornega pogodbenega razmerja. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotovilo niti na podlagi izvedenih zaslišanj.
Zgolj ugotovitev o dobavi spornega laka toženi stranki še ne zadostuje za presojo, da je tožena stranka tudi neupravičeno obogatena (prim. 190. člen OZ). Ta presoja je po prepričanju pritožbenega postopka zmotna, ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je tožena stranka sporno dobavo sploh dosegla korist in ali jo je dosegla v vtoževani višini. Trditev o teh dejstvih, ki bi utemeljevala tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, pritožbeno sodišče vtoževanih trditvah ni našlo.
Tožnik je v tožbi z dne 28. 10. 1996 postavil dva zahtevka, eden je stvarno pravni, prepoved vznemirjanja, drugi pa odškodninski. Zahtevek je nato spremenil s pripravljalnim spisom 29. 1. 2003 tako, da je zahteval še vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno prvi zahtevek, stvarno pravni, presojalo po določbah 42. čl. ZTLR, ki je še veljal v času nastanka spornega razmerja in se zato uporablja za to razmerje. Glede na pravno varstvo, ki ga daje ta določba je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali toženec neutemeljeno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika in sicer kako drugače kot z odvzemom stvari. S tožbo se lahko zahteva, da vznemirjanje preneha. Zato se je sodišče v dokaznem postopku pravilno ukvarjalo z okoliščino o tem, ali je toženčevo vznemirjanje neutemeljeno, protipravno. Gre za opustitveno, negatorno tožbo lastnika ali domnevnega lastnika. Ta tožba varuje lastnika tudi pred prepovedanimi imisijami. Bistveni pogoj, da je vznemirjanje podano, je protipravnost, kar pomeni, da ta, ki vznemirja do tega nima pravice.
tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pridobitev ločitvene pravice - prenos zastavne pravice skupaj s cesijo terjatve - napačen napotitveni sklep
Zmotno je pravno stališče, da se v primeru napačnega napotitvenega sklepa že s sklenitvijo zastavne pogodbe "ustanovi", torej pridobi zastavna pravica.
Noben zakon ne določa, da se že s cesijo terjatve, zavarovane s hipoteko, prenese tudi zastavna pravica. Zato določilo v pogodbi o odstopu terjatve, s katero je A d.o.o. kot cedent na toženo stranko kot cesionarja prenesla terjatev do tožeče stranke kot cesusa, da se hkrati s terjatvijo prenaša tudi zastavna pravica, ne more imeti pravnega učinka.