CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41047
EKČP člen 6, 41.URS člen 22.ZVPSBNO člen 15, 16.ZS člen 3, 3/2.ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2-8.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku odškodnina - pravica do pravičnega zadoščenja - trajanje izvršilnih postopkov - opustitev nadzora nad delom stečajnega upravitelja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Do uveljavitve Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki v času odločanja o tožbenem zahtevku v obravnavanem primeru še ni veljal, je bilo mogoče v Republiki Sloveniji v primeru kršitve pravice do sojenja v razumnem roku zahtevati samo odškodnino po 26. členu Ustave. To je pomenilo, da je oškodovanec lahko zahteval klasično odškodnino po kriterijih civilnopravne odgovornosti za premoženjsko in (ali) nepremoženjsko škodo. Ni pa bilo mogoče uspeti z zahtevkom na plačilo tako imenovanega pravičnega zadoščenja (just satisfaction) zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zagotovljene s 6. členom EKČP. Odločanje o takem zahtevku je bilo namreč po 41. členu EKČP predpisano kot pravica in pristojnost ESČP. Zato neposredna uporaba EKČP za priznanje pravičnega zadoščenja pred slovenskim sodiščem ni bila možna.
Pritožbeno sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja. Ugotovilo je samo to, da tožeča stranka v svoji tožbi ni navedla toliko takšnih dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega tožbenega zahtevka. Taka ugotovitev pa (še) ne spada v tisti del postopka ugotavljanja dejanskega stanja, ki bi ga nujno moralo ugotoviti sodišče prve stopnje, da bi o njem nato lahko odločalo pritožbeno sodišče.
Sodišče prve stopnje je s prezrtjem ugovora, ki bi, v kolikor je utemeljen, pripeljal do zavrnitve spornega zahtevka, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pravilnosti njegove odločitve o ugoditvi tožbenemu zahtevku namreč zaradi odsotnosti razlogov o ugovoru plačila ni mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje te kršitve ni prepoznalo, hkrati pa je na odločilne pritožbene navedbe tožene stranke pomanjkljivo odgovorilo. S tem je tudi samo storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZTLR člen 22, 24, 25, 26, 33.ZPP člen 41, 367, 377.
dogovor o skupni gradnji - pravni posel - pridobitev lastninske pravice - nova stvar - gradnja na tujem svetu - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Skupna gradnja ima lahko stvarnopravne posledice, če je bila takšna volja strank. Dogovor o skupni gradnji je tedaj pravni posel, na podlagi katerega je mogoče zahtevati vknjižbo in tako pridobiti lastninsko pravico.
Ustvaritev nove stvari je institut premičninskega prava. Pri nepremičninah je bilo zato lastninsko pravico mogoče pridobiti z gradnjo na tujem svetu le ob upoštevanju pravil 24. do 26. člena ZTLR.
spor o krajevni pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - sedež dolžnika
Upnica je predlog za izvršbo vložila dne 15. 5. 2007. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da dolžnica od dne 12. 4. 2007 ni imela več sedeža v Portorožu, temveč v Kranjski Gori. Okrajno sodišče v Piranu kljub temu ni ravnalo pravilno, ko je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kranju. Kraj, kjer je dolžničin sedež, namreč spada v sodni okraj Okrajnega sodišča na Jesenicah.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti - predložitev osebnega dokumenta s fotografijo
Ker prosilec za azil ni predložil nobene od listin, navedenih v 75. členu Zakona o tujcih (ZTuj),je pravilen sklep tožene stranke, s katerim soglaša tudi prvostopno sodišče, da identiteta prosilca ni ugotovljena in da je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje 1. odstavka 27. člena ZAzil.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno (pogodbeno) pravo, ko sta določbo drugega odstavka 14. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb razumeli tako, kot se glasi (ker je jasna, tudi ni bilo potrebe po uporabi posebnih razlagalnih pravil - 100. člena ZOR), se pravi, da se stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodbe ustalijo, vendar najkasneje po preteku treh let. Stanje, kakršno je bilo po tem časovnem mejniku, se pri izračunavanju višine zavarovalne vsote zato ne upošteva.
Ker je s pravnomočno vmesno sodbo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek za plačilo 6.510.590 SIT zoper toženo stranko po podlagi utemeljen, zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe ni mogoče razpravljati o vprašanjih, ki sodijo v podlago zahtevka, se pravi tudi ne o tem, ali tožena stranka odgovarja za celotno obveznost, ki je predmet zahtevka (o katerega podlagi je odločeno s pravnomočno vmesno sodbo) ali samo za njen del.
ZKP člen 3, 18, 18/1, 258, 355, 355/2, 371, 371/2, 392, 392/3.URS člen 27.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazni postopek - izvedenstvo - dvom o pravilnosti izvedeniškega mnenja - postavitev novega izvedenca - sklepanje o dokazanosti - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - prosta presoja dokazov - obsojenec kot priča
Sodišče druge stopnje ni vselej dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je ugotovitev dejanskega stanja v izpodbijani sodbi pravilna in popolna, temveč preizkus dejanskega stanja opravi le, če pritožnik izpodbija pravilnost ali popolnost ugotovitev dejanskega stanja s konkretnimi navedbami in dokaznimi predlogi.
Sodišče o višini škode, ki jo je oškodovanec uveljavljal v specificiranem premoženjskopravnem zahtevku, ni bilo dolžno izvajati nobenega posebnega dokaza, saj zagovornica nanj ni imela pripomb, obdolženec na izrecno vprašanje predsednice senata tudi ni oporekal višini uveljavljanega premoženjskopravnega zahtevka, sodišče samo pa je ocenilo, da je uveljavljani znesek realen.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS19240
ZAzil člen 27.ZUS-1 člen 22.ZPP člen 343.
azil - omejitev gibanja - pravnomočno končan azilni postopek - pravni interes za pritožbo
Tožniku kot prosilcu za azil je bilo s sklepom tožene stranke začasno omejeno gibanje na zaprti del azilnega doma do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdlje za tri mesece. Ker je nastopila okoliščina iz izreka navedenega sklepa, ki pomeni odpravo začasne omejitve gibanja, izrečene na podlagi določb 27. člena ZAzil, torej to, kar je želel tožnik doseči s pritožbo, tožnik po presoji pritožbenega sodišča nima pravnega interesa za pritožbo.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS18979
ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/1-3, 75/2, 75/3, 75/4, 76, 107, 107/1, 107/2. ZUS člen 72, 72/5.ZPP člen 339, 339/2-8.ZUP člen 263, 263/4, 268, 268/1, 270, 270/1, 272, 272/2.ZDen člen 25, 25/6.ZDen-B člen 23.
denacionalizacija - obnova postopka - obseg odločanja v obnovljenem postopku - pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - glavna obravnava - opustitev vročitve odgovora na tožbo - vračanje v naravi z doplačilom povečane vrednosti premoženja po podržavljenju
Pri odločanju v obnovljenem postopku je organ vezan na obseg dovoljene obnove, določen s sklepom o obnovi postopka. V pritožbi v upravnem sporu je mogoče pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja uveljavljati le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče samo. Vrhovno sodišče pri odločanju o pravnih sredstvih, vloženih pred 1.1.2007, uporablja ZUS-1. Ta pa določa, da je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu zaradi opustitve glavne obravnave podana le, če je ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, kar pa v tem primeru ni. Opustitev vročitve odgovora na tožbo je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu le, če je to vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, kar v tem primeru ni. Podržavljeno premoženje je dopustno vrniti v naravi in šele z dopolnilno odločbo odločiti o odškodnini zaradi povečanja vrednosti premoženja po podržavljenju.
pridobitev - državljan druge republike - oseba, nevarna za javni red - neobrazložen prosti preudarek
Ker zakon o državljanstvu Republike Slovenije za postopke po 40. členu navedenega zakona nima posebnih določb o ugotovitvenem postopku in dokazovanju, o sodelovanju stranke v postopku in o vsebini obrazložitve odločbe, veljajo glede tega določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2/1-8, 34, 34/3. EKČP člen 8.
azil - subsidiarna zaščita - zdravstveno stanje prosilcev - postavitev izvedenca medicinske stroke - sodbe evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - zavrnjena prošnja za azil - določitev roka za zapustitev države - varovanje pravice do zasebnosti - uporaba določb EKČP
Določbo tretjega odstavka 33. člena ZAzil je treba razlagati tako, da mora pristojni organ pridobiti izvedensko mnenje, če se to izkaže za potrebno. Prvostopno sodišče se je do pooblaščenčevega predloga o postavitvi izvedenca opredelilo in pri tem navedlo razloge, zakaj postavitev izvedenca ni bila potrebna, zato očitana kršitev določb postopka upravnega spora ni podana.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta
Ker niti ocenjena enotna vrednost spornega predmeta (brez upoštevanja nujno le nižjih posamičnih vrednosti revizijsko izpodbijanih delov pravnomočne sodbe) ne presega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena.
ZKP člen 340, 371, 371/1-8, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 424, 424/1.URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - načelo neposrednosti - branje zapisnikov o izpovedbi priče - odločanje o dokaznem predlogu - nedovoljen dokaz - nadzor elektronskih komunikacij
Odgovor na vprašanje, ali je v primerih, ko je bil pri zaslišanju ključne obremenilne priče v preiskavi, ki na glavni obravnavi ni bila zaslišana, navzoč samo obsojenčev zagovornik, obsojencu pa taka možnost ni bila dana, zadoščeno obsojenčevi pravici do obrambe, je odvisen od presoje, ki jo je treba opraviti v vsakem konkretnem primeru glede na ugotovljena dejstva.
podelitev koncesije - igre na srečo - udeležba tujih oseb v kapitalu prireditelja - tuje fizične osebe kot družbeniki - višina kapitalske udeležbe
Nepravilno je stališče revidenta, da bi se morala uporabiti določba 93. člena ZIS in ne 8. člen ZIS. 8. člen ZIS, ki določa, da dejavnost prirejanja iger na srečo opravljajo prireditelji oziroma koncesionarji, v katerih kapitalu ni udeležena tuja oseba, se v povezavi s 100. členom ZIS uporablja kot temeljna določba za vse prireditelje oziroma koncesionarje. 93. člen ZIS pa posebej določa pogoje le za primer, ko je koncesionar za igralni salon domača pravna oseba, njeni delničarji ali družbeniki pa so tudi pravne osebe, kar pa ne velja za konkreten primer.