Iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS iz leta 1983 (Poročilo o sodni praksi VS SR Slovenije, št. I/84, str. 13) izhaja, da se zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja, všteva v odškodnino v primeru, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca. V takšnem primeru se domneva (možen je nasprotni dokaz), da je delodajalec sklenil zavarovanje pred odgovornostjo.
Ob upoštevanju specifičnosti in individualizacije obravnavane zadeve je pritožbeno sodišče kot primerno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upravičeno prisodilo 5.000.000 SIT.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - prepozna ocena vrednosti spornega predmeta - časovni mejniki strank in sodišča pri oceni vrednosti spornega predmeta - pasivnost strank - pasivnost sodišča - zavrženje revizije
Ocena vrednosti spornega predmeta je primarna tožnikova dolžnost, korekturna dolžnost sodišča pa je sekundarne narave. Toženčev položaj mora biti procesno uravnotežen s tožnikovim. Časovna omejitev ugovora zaradi napačne in tudi zaradi izostale ocene je prvi narok še pred obravnavanjem glavne stvari. Revizijsko sodišče pri presoji dovoljenosti revizije ni vezano na sklep prvostopenjskega sodišča, če ta sklep oceni za nezakonit, ker je bil izdan prepozno. Kljub pasivnosti sodišča stranki, ki sta bili tudi sami pasivni, ne moreta pridobiti pravice do revizije. V tej zadevi so stranke in sodišče na izostalo oceno vrednosti spornega predmeta reagirale šele v tretjem sojenju in kar 14 let po spremembi tožbe, torej prepozno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - tožba zoper državo - nedovoljen predlog
Tožnik je v tožbi zaradi ugotovitve ničnosti izvršilnega naslova kot toženo stranko navedel tudi Republiko Slovenijo in ne Okrajnega sodišča v A., zato ni tehtnega razloga za določitev drugega sodišča namesto Okrajnega sodišča v A.
Okrajno sodišče v A. je v predlogu navedlo enake razloge za določitev drugega sodišča, kot jih je navedlo že v prejšnjem predlogu, ki je bil zavrnjen. Gre za pravnomočno odločeno stvar, zato o takem predlogu ni mogoče znova odločati.
ZUS-1 člen 76, 82, 82/2, 104, 105. ZUS člen 18, 18/1, 34, 34/1-4. ZFPPod člen 36.
položaj stranke v upravnem sporu
V upravnem sporu lahko tožbo vloži le oseba (fizična, pravna ali skupina), ki misli, da je kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna pravna korist z upravnim aktom kršena. Če je davčna odločba izdana pravni osebi, njeni družbeniki niso upravičeni tožniki, ker njihovo pravno nasledstvo po družbi ni ugotovljeno.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina denarne odškodnine
Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z (ne)upoštevanjem teorije o adekvatni vzročnosti je neutemeljen, saj je sodišče vse tožnikove težave in posledice pripisalo prav obravnavanemu škodnemu dogodku.
URBANIZEM - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS19073
ZUP (1986) člen 270, 270/1, 281, 281/2.ZUS-1 člen 75, 75/3, 78, 78/3, 92.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odlog izvršbe - opravilna sposobnost
Iz sodnega spisa ne izhaja, da bi bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tudi zatrjevane (in izkazane) zdravstvene težave tožnika ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.
ugotovitev državljanstva - domneve nelojalnosti - dokazovanje aktivne lojalnosti - pavšalne navedbe o pomoči partizanom - članstvo v Kulturbundu
Ker se po določbi 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ v zvezi z določbo 3. odstavka 63. člena ZDen nelojalnost domneva, v postopku ni potrebno ugotavljati nelojalnega ravnanja, temveč breme izpodbijanja nelojalnosti nosi stranka.
Zgolj razmerje "sredstvo - cilj" med kaznivima dejanjema ponarejanja listin in goljufije, brez presoje drugih pomembnih okoliščin obeh kaznivih dejanj, še ne opravičuje sklepa, da je kaznivo dejanje ponarejanja listin inkludirano v kaznivem dejanju goljufije.
Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba tožene stranke in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka - revident ima tako v ponovljenem postopku položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Ta dolžnost pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo, saj si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
Ker se tožnik na dopis ni odzval in vlog ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bile primerne za obravnavo, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je vloge s sklepom zavrglo (4. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).
Ker so bili zakonski pogoji za zaseg predmetov podani še pred zbiranjem obvestil od obdolženca, v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevana poznejša policistova opustitev pouka obdolžencu v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP na zakonitost tega procesnega dejanja nima vpliva.
Ker sta bila pogoja glede bivanja v tujini in glede nemške narodnosti ugotovljena, ni pa bilo dokazano kontinuirano lojalno ravnanje, je bil materialni zakon pravilno uporabljen.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - prispevek oškodovanca - oprostitev odgovornosti - delo na rezkalnem stroju
Dejanje oškodovanca more biti nepričakovano in neprepričljivo. Merilo za presojo je objektivno in abstraktno, izhodišče za presojo pa je posebej skrben strokovnjak. Ker je tožnik opravljal delo z rezkalnim strojem, je vedno obstajala možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do nesreče (npr. slabost). Zato nikakor ni mogoče šteti, da je za toženca poseg delavca v rezkalni stroj nepričakovan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Zgolj možnost, da bo sestra sodnice določenega sodišča postala udeleženka nepravdnega postopka, ali pa da bo tožena stranka pred določenim sodiščem, v nobenem primeru ne predstavlja tehtnega razloga v smislu določbe 67. člena ZPP.
O zagovornikovem sklicevanju na konkretno sodno prakso prvostopenjskih sodišč se pritožbeno sodišče ni dolžno opredeliti, saj se navedeno ne nanaša na odločilna dejstva.