kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - ponareditev poslovnih listin - neupravičena uporaba - zaupanost stvari - upravičenost uporabe - poslovna listina - listina, ki se vodi na podlagi predpisov - listina, ki se vodi na podlagi pogodbe
Stvari oziroma denar so storilcu kaznivega dejanja neupravičene uporabe lahko zaupane tudi tedaj, ko jih sam nima v posesti, ampak so v posesti na primer skladiščnika, prevoznika, banke ali koga drugega, ki je dolžan izpolniti odredbe pooblaščenega odredbodajalca, komu naj izroči stvari oziroma denar; storilcu so v tem primeru stvari oziroma denar pravno zaupani v razpolaganje in uporabo brez fizične posesti nad njimi.
azil - pospešeni postopek - zavajanje v azilnem postopku - zamolčanje dejstev - lažna predstavitev razlogov - vročanje odgovora na tožbo - postopek za izdajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje - vpliv prošnje za stalno prebivanje
Tožnik je lažno predstavil razloge, zakaj v Republiki Sloveniji prosi za azil in je tako zavajal in zlorabljal postopek, kar je okoliščina za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - materialni pogoji za bivanje
Boljši materialni pogoji za bivanje otroka pri enem od razvezanih staršev ne morejo prevladati nad pogoji čustvene, psihološke in socialne narave pri drugem od staršev, pri katerem otrok že živi (5/a člen in 3. odstavek 105. člena ZZZDR).
ZMZPP člen 19, 20. ABGB člen 879, 879/3, 1336. Konsumentenschutzgesetz(KschG) člen 1, 13.
ničnost pogodbe - pogodba o leasingu - uporaba avstrijskega prava - pogodbena kazen - razmerja z mednarodnim elementom
Če vsebuje dogovor pogodbeno kazen in ne tim. klavzulo o zapadlosti (pavšalno odškodnino v celotni višini neplačanih obrokov leasinga), pač pa upošteva diskontiranje in ponovno vnovčenje predmeta, tak dogovor sam po sebi ni ničen. Presoja, ali takšna določba postavlja eno stranko v znatno slabši položaj, je odvisna od višine dogovorjene pogodbene kazni in od razmerja med pravicami in obveznostmi obeh strank. V kolikor višina pogodbene kazni v bistvenem ne odstopa od povprečne škode, ki običajno nastane pri kršitvi pogodbe po oceni poštenega opazovalca, torej od izgube, ki jo je pri predčasnem razdrtju mogoče pričakovati, takšna določba stranke ne postavlja v znatno slabši položaj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23847
ZKP člen 372, 372/1-5, 374, 374/1, 420, 420/2.KZ člen 45.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - zakonitost kazni - primernost kazni - poseben razlog za odpustitev kazni - odpustitev kazni storilcu kaznivega dejanj iz malomarnosti, ki ga posledice prizadevajo
Odpustitev kazni po določbi 45. člena KZ storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, če ga posledice kaznivega dejanja toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen, je določena kot fakultativna. Presoja, ali so izpolnjeni pogoji za odpustitev kazni, je tedaj odvisna od ugotovljenih dejanskih okoliščin in sodišče z ugotovitvijo, da pogoji niso izpolnjeni, ne krši kazenskega zakona.
izvajanje dokazov v korist obtoženca - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - pravica obtoženca, da postavlja vprašanja priči - zaslišanje priče v nenavzočnosti obtoženca
Za kršitev pravice obdolženca postavljati vprašanja priči, ki je bila zaslišana v njegovi nenavzočnosti, bi šlo, če bi sodišče zavrnilo zahtevo obrambe, da se obsojencu omogoči postavljati vprašanja priči ali če ta ne bi vedel, da takšno pravico sploh ima.
pravočasnost revizije - priporočena oddaja na pošto - napačen naslovnik - očitna pomota vložnika - državno pravobranilstvo
Nedoločen pravni pojem "očitna pomota vložnika" iz 6. odstavka 112. člena ZPP je v sodni praksi tega sodišča že konkretiziran. Tako je revizijsko sodišče že nekajkrat zavzelo stališče, da napake odvetnika, ki revizijo ne samo vloži pri nepristojnem sodišču, ampak jo poleg tega tudi napačno naslovi, ni mogoče šteti za očitno pomoto vložnika v smislu navedene zakonske določbe. Tako stališče, ki velja za pooblaščenega odvetnika stranke, velja tudi za državno pravobranilstvo kot zakonitega zastopnika toženke, ki ni samo izenačeno z odvetnikom, ampak je po prvem odstavku 2. člena Zakona o državnem pravobranilstvu tudi samostojen državni organ.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v reviziji - zavrženje revizije
Tožeča stranka nima pravice do revizije, ki ni v tožbi ali najkasneje do začetka obravnavanja glavne stvari navedla vrednosti spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka. Prva navedba vrednosti spornega predmeta v reviziji je prepozna in zato neupoštevna.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - prva opredelitev vrednosti spornega predmeta v pritožbi
Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta, zato revizija ni dovoljena. V pritožbi prvič navedena vrednost spornega predmeta je prepozna in neupoštevna.
dovoljenost revizije - različna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Seštevka dveh zavarovalnin iz dveh zavarovalnih pogodb ni mogoče upoštevati, ker pomeni vsaka od zavarovalnih pogodb samostojno dejansko in pravno podlago spora. Ker nobeden od zahtevanih zneskov ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
pripor - odreditev pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odprava pripora - sprememba okoliščin
Vrhovno sodišče presoja zakonitost izpodbijane odločbe ob upoštevanju teka postopka in njegovih ugotovitev do sprejema izpodbijane odločitve, morebitne kasnejše spremembe v postopku oziroma novi dokazi pa so lahko podlaga za novo oceno sodišča, ali so še podani razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83.ZPP člen 86, 86/4, 374, 374/1, 374/2.URS člen 125, 158.
ZUS-1 - revizija - nedovoljena revizija - postulacijska sposobnost
V upravnem sporu lahko v postopku z revizijo stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit oziroma lahko opravlja dejanja samo, če ima sama opravljen pravniški državni izpit.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta poprava tožbe v reviziji - zavrženje revizije
Izven pogojev, predvidenih v določbi tretjega odstavka 44. člena ZPP opredeljena vrednost spornega predmeta, torej vrednost spora, opredeljena v nadaljnjih fazah postopka, ne more sanirati izostanka ravnanja iz določbe drugega odstavka 180. člena ZPP.
Procesno nesprejemljiva je odločitev, po kateri bi stranka, ki sicer ni navedla vrednosti spornega predmeta, to storila šele po pravnomočnosti sodbe v pogojih 108. člena ZPP. Za odpravo formalnih pomanjkljivosti je sicer predvideno postopanje po 45. in 108. členu ZPP, vendar pa tega v revizijski fazi postopka ni mogoče izpeljati.
ZKP člen 200, 200/3, 201, 201/1-2, 201/2.URS člen 25.
pripor - koluzijska nevarnost - odločanje o priporu - sorazmernost - odprava pripora - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Grožnje osumljenca oškodovancu, da vedo vse o njem, da vedo kje stanuje in da se bodo maščevali njegovi družini, če bo zadevo prijavil policiji, izrečene ob storitvi kaznivega dejanja in dejstvo, da so osumljenci nekaj dni po dejanju oškodovanca zasledovali, upravičuje bojazen, da bi osumljenec tudi po prijavi vplival na oškodovanca, da storilcev na zaslišanju ne bi obremenjeval.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prosta presoja dokazov
Sodišče prosto presoja izvedene dokaze, zato je tudi smelo sprejeti oceno, katera izpovedba oškodovanke (v preiskavi ali na glavni obravnavi) je verodostojnejša. Zato zahteva po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in ne kršitev kazenskega zakona.
Pogoj za uporabo milejših ukrepov namesto odreditve pripora je obstoj dejstev, ki utemeljujejo sklepanje, da bo oseba, zoper katero je tak ukrep odrejen, tega tudi spoštovala.
azil - pospešeni postopek - sum zavajanja ali zlorabe postopka - zamolčanje predhodno vloženih prošenj za azil
Prikritje, da je tožnik že pred tem vložil prošnjo za azil v Franciji in v Luxemburgu, je eden izmed razlogov, ki se po ZAzil šteje za zavajanje oziroma zlorabo postopka.