prenehanje delovnega razmerja - rok za ugovor - sodno varstvo - procesna predpostavka
Ker tožnica zoper kršitve pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu ni ugovarjala v zakonitem roku oz. sploh ni ugovarjala, ne more uspešno uveljavljati obstoja delovnega razmerja pred sodiščem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je toženka sodnica sodišča, ki je pristojno za sojenje v tej zadevi, lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti tega sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v sporu, v katerem je stranka hkrati sodnica za postopanje in odločanje sicer pristojnega sodišča.
Tožnica za kmečko delo (torej svoje delo) ni več sposobna, kar izhaja tako iz mnenja sodnega izvedenca kot mnenj invalidskih komisij in izvida ortopeda. Po oceni psihiatra ni zmožna za prekvalifikacijo in ni primerna za nobeno kmečko delo. Sodni izvedenec je le kot teoretično možnost navedel, da bi tožnica sicer lahko v skrajšanem delovnem času opravljala fizično nezahtevna, npr. pisarniška dela, ki pa ji ga na manjši hribovski kmetiji ne more nihče zagotoviti. Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja izhaja lahko le ugotovitev, da ni dokazanih objektivnih (torej dejanskih in ne zgolj teoretičnih) možnosti za zaposlitev tožnice na drugem ustreznem delu.
Tožnikov obogatitveni zahtevek ni izključen z določbo 211. člena ZOR. Iz relevantnih ugotovljenih dejstev je namreč jasno razvidno, da tožnik ni privolil v prikrajšanje v zvezi s svojimi vlaganji in že zato ni podana kavza, ki bi utemeljevala brezplačno pridobitev toženke.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor
Da izvira terjatev tožeče stranke iz pravnega razmerja, nastalega med njo kot gospodarsko družbo in tožencem kot samostojnim podjetnikom posameznikom v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti, je sodišče prve stopnje izrecno ugotovilo, status samostojnega podjetnika pa je toženec imel celo tudi še ob vložitvi tožbe. V tovrstnih sporih se glede na določbo 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih - vključno z določbo 490. člena istega zakona, po kateri v gospodarskih sporih ni dovoljena revizija, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5.000.000 SIT).
ZZVZZ v 15. členu jasno določa, kdo je zavarovanec v sistemu zdravstvenega zavarovanja. S Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije predpisal samo načine in možnosti prijave v zavarovanje, ni pa posegal v priznanje samih pravic oziroma vprašanje, od kdaj je nekdo zavarovanec, saj je to od takrat, ko oseba začne z dejavnostjo, na podlagi katere obvezno postane zavarovanec.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - degenerativne spremembe - zmanjšanje odškodnine - dokazovanje - izvedensko mnenje - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje
Ni mogoče sprejeti stališča, da degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ne trpi nobenih telesnih bolečin, duševnih bolečin ali strahu, predstavljajo škodo, za katero bi bilo potrebno odškodnino zmanjšati. Če oškodovanec zaradi degenerativnih sprememb pred škodnim dogodkom ni trpel nobene škode, sodišče odškodnine ne sme znižati. Izvedenec kot strokovnjak ugotovi zdravstveno stanje oškodovanca in druga dejstva, do katerih je prišel na temelju svojega strokovnega znanja ter oceni, kako ta dejstva vplivajo na druga dejstva s stališča svoje stroke. Pravilna uporaba prava pa je naloga sodišča, ki najprej izvedensko mnenje presoja po načelu proste presoje dokazov, nato pa na tako ugotovljeno dejansko stanje uporabi pravno pravilo. Izvedenec praviloma ne pozna prava in naloga sodišča je, da v vsakem konkretnem primeru ob pravilni uporabi prava odloči, ali je potrebno pravično odškodnino zmanjšati za škodo, ki jo je utrpel oškodovanec pred škodnim dogodkom. Položaj oškodovanca mora biti takšen, kakor da ne bi bilo prej škodnega dogodka. Povzročitelj naj plača vso škodo, kot jo je povzročil. Degenerativne spremembe pri 43-letnem oškodovancu, zaradi katerih pred nezgodo ni imel nobenih zdravstvenih težav, niso nenormalna in nenavadna okoliščina, zaradi katere bi bila škoda nesorazmerno večja. S škodo v takšnem obsegu, kot jo je utrpel tožnik, je mogoče računati in ni nenavadna po splošnih življenjskih izkušnjah. Materialnopravno ni pravilna presoja, da mora tožnik sam trpeti tisti del škode, ki ga je pripisati degenerativnim spremembam.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Dovoljenost revizije je treba presojati za vsak zahtevek ločeno in ne po seštevku vrednosti zahtevkov. Zahtevek za povrnitev premoženjske škode se opira na različno dejansko in pravno podlago kot zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (4.172,92 EUR).
Revizija proti sklepu je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne sodi med take sklepe.
Tožnika sta vrednost nedenarnega premoženjskega zahtevka navedla šele na tretjem naroku za glavno obravnavo, in to v znesku 1.100.000 SIT. Ker je to prepozno, in ker tudi toženec ni pravočasno ugovarjal navedbi vrednosti, je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta ne bi bila niti navedena niti določena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba akta o sistemizaciji - sprememba pogojev iz pogodbe o zaposlitvi - znižanje osnovne plače
Tudi drugačna opredelitev delovnega mesta in njegov drugačen naziv lahko pomenita spremembo pogojev iz pogodbe o zaposlitvi glede opravljanja določenega dela oziroma prenehanje potreb po opravljanju dela, kot je bilo dotlej opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko ne pride do splošnega prenehanja potreb po opravljanju delavčevega dela, temveč se le spremenijo pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, bo praviloma vedno šlo za obveznost delodajalca, da delavcu v smislu 3. odstavka 88. člena ZDR ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, v kateri bodo spremenjeni pogoji ustrezno zajeti.
ZDR (1990) člen 105. ZTPDR člen 83, 83/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - molk organa - rok za sodno varstvo
Upoštevaje značaj in vsebino delovnega razmerja rok za vložitev tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ko se le-to dejansko ne izvršuje, ni časovno neomejen, čeprav delodajalec o ugovoru delavca ni odločil.
podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Ker je samo z namestitvijo v zavod možno zagotoviti, da pridržani ne bi ogrožal svojega življenja ali življenja drugih, ali povzročal hudo škodo sebi ali drugim, je bilo treba pridržanemu podaljšati pridržanje.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izključna krajevna pristojnost
63. člen ZPP določa izključno krajevno pristojnost sodišča, ki vodi izvršilni postopek, le za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, oziroma zaradi izvršilnega postopka. Med tovrstne spore lahko uvrstimo le tiste, pri katerih zahtevki iz tožb pred začetkom izvršbe še niso obstajali. Za takšno situacijo pa v našem primeru ne gre, saj je zahtevek obstajal že pred pričetkom izvršilnega postopka, tožnik pa se je odločil, da ga bo uveljavljal v okviru izvršbe na podlagi verodostojne listine.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje ne presega 4.177,93 EUR je bilo treba revizijo v skladu s 377. členom ZPP zavreči.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pri oceni nepremoženjske škode iz naslova strahu je pravno upošteven le primaren in sekundaren strah, ki ga izkusi oškodovanec, strah za drugega pa ni pravno priznana oblika nepremoženjske škode. Vsled tega je pravno zmotno revizijsko stališče tožnice, da bi morali sodišči pri odmeri višine nepremoženjske škode iz naslova strahu upoštevati tudi dejstvo, da je bil v avtomobilu otrok, kar naj bi strah oškodovanke še povečalo.