razlogi za revizijo - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji
Sodišče prve stopnje naj ne bi obravnavalo, kar naj bi iz dopisa "Odpoved najemne pogodbe", ki ga je toženka poslala tožnici, nedvomno izhajalo - da naj bi šlo za enostransko izjavo volje odpovedi najemne pogodbe. Revidentka s takšnim grajanjem (ki je grajanje procesnih dejanj sodišča) oporeka materialnopravnim, v bistvu pa predvsem dejanskim zaključkom sodišča prve stopnje. Materialnopravna ocena, da gre za enostransko izjavo volje (konkretno: za enostranski pravni posel, ki pomeni odpoved), bi bila namreč lahko šele posledica ugotovitve določenih dejstev. Revidentka pa po presoji revizijskega sodišča oporeka temu, da ta dejstva niso bila ugotovljena.
Sodišči prve in druge stopnje namreč nista zanikali toženkinega "enostranskega oblikovalnega upravičenja", ustanovljenega z najemno pogodbo pravdnih strank, da lahko toženka od te pogodbe odstopi. Le ocenili sta, da toženkina izjava, dana v obravnavanem dopisu, temu upravičenju v konkretnem primeru ne ustreza.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pogodba o izobraževanju - vrnitev šolnine - pristojnost delovnega sodišča
Tožnik je v tožbi navedel, da je zaposlen pri toženki in da sta pravdni stranki dne 20.6.2006 podpisali pogodbo o izobraževanju. V tej fazi postopka ta dejstva kažejo na uporabo 172. člena ZDR-1, kar glede na določbo točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 utemeljuje pristojnost delovnega sodišča.
OZ člen 766, 766/3, 779, 779/2, 785. ZPPSL člen 123.
pogodba o naročilu - mandat - plačilo prevzemniku naročila - pravica do sorazmernega dela plačila - plačilo odvetniških storitev - plačilo za zastopanje - uspeh v pravdi - vpliv stečaja na pogodbo o naročilu
Ker tožeča stranka ni opravila vseh poslov, ki so bili predmet naročila (toženo stranko do konca zastopala v pravdi proti A., d.d.), temveč le del (napisala dopis in vložila tožbo), ima pravico le do sorazmernega dela plačila (drugi odstavek 779. člena OZ).
Pogodba o naročilu je zaradi stečaja tožene stranke prenehala. Tako določata 785. člen OZ in 123. člen ZPPSL.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene z revizijo
Revidentka je ugovarjala, da sodišče (prve stopnje) ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem gradbene stroke. Vendar pa gre pri tem za nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa morda za upoštevno postopkovno kršitev.
ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 520, 540, 540/4. ZTLR člen 37.SPZ člen 92. ZPPSL člen 126. ZGD člen 460.
neupravičena pridobitev - prodajna pogodba - prodaja premičnine - pridržek lastninske pravice - odgovornost za obveznosti odvisne družbe
V četrtem odstavku 540. člena ZOR je bilo predpisano, da si ni mogoče izgovoriti pridržka pravice razpolaganja pri prodaji premične stvari med družbenimi pravnimi osebami, razen če zvezni zakon ne določa drugače. Te določbe ni mogoče razumeti tako, da po spremembi družbenoekonomske ureditve prepoveduje pridržek lastninske pravice med gospodarskimi družbami. Tak pridržek je torej dovoljen.
Tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ne more biti utemeljen, če ga tožeča stranka ne utemeljuje z dejstvom, da je prišlo do prehoda premoženja brez podlage ali na podlagi, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
Obvladujoča družba v dejanskem koncernu ne odgovarja za pogodbene obveznosti odvisne družbe.
pogodba o posredovanju - določitev plačila posredniku
Določba 2. odstavka 822. člena ZOR, da sodišče samo določi višino plačila posredniku, je uporabna le za primere, če plačilo sploh ni dogovorjeno. V obravnavanem primeru pa je bilo plačilo dogovorjeno v višini 4 % od pričakovane realizacije prometa in se je izplačevalo ob posameznih izstavitvah računov za izvoženo blago. Ker pa tožeča stranka ni izkazala potrebnih elementov za izračun le-tega, je tožbeni zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS41103
ZOR člen 137, 137/1, 214, 454. ZTLR člen 33.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba v zemljiško knjigo - prodajna pogodba - večkratna prodaja nepremičnine
Prodajalec kot lastnik jamči za uspešnost prenosa lastninske pravice, saj je to bistvena obveznost, ki jo je prevzel s sklenitvijo prodajne pogodbe in mora kupcu zagotoviti uspešnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ta obveznost obstaja tudi takrat, ko tretja oseba povzroči neuspešnost vknjižbe; torej v tem primeru, ravnanje tretjega, ki bi nepremičnino še enkrat prodal. Ravnanje tretjega bi namreč prodajalec lahko preprečil tako, da bi poskrbel za vknjižbo svoje lastninske pravice.
razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - spor v zvezi s stečajnim postopkom
Zgolj dejstvo, da se je nad toženo stranko med pravdo začel stečajni postopek, še ne pomeni, da gre v konkretni zadevi za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom, za katerega v skladu s 6. točko 483. člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Za takšen spor bi šlo, če bi spor izviral iz stečajnopravnega razmerja oziroma če bi bil stečaj eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu ustrezne pravne norme. Prijava terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko in ugotavljanje s strani stečajnega upravitelja prerekane terjatve v pravdnem postopku sta bili namreč le zakonski posledici začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, zoper katero je tožeča stranka pred začetkom stečajnega postopka vložila tožbo na plačilo odškodnine zaradi poškodbe pri delu, ki se obravnava po splošnih pravilih pravdnega postopka.