dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela odločitve - uveljavitev novega ZPP - zavrženje revizije
Toženčevo stališče o dovoljenosti revizije je zmotno. Pravne utemeljitve svojega stališča toženec ni obrazložil. Če se opira na prvi odstavek 498. člena ZPP, tako stališče prezre drugi odstavek istega člena, ki določa uporabo novega zakona (tudi) v primeru, ko je po njegovi uveljavitvi razveljavljena prvostopenjska odločba iz prvega odstavka. Prav to se je zgodilo v tej zadevi in od takrat dalje se v njej uporablja novi ZPP. Predvsem pa toženec prezre, da z revizijo ne izpodbija niti prvostopenjske niti drugostopenjske odločbe iz prvega sojenja, pač pa drugostopenjsko odločbo iz tretjega sojenja.
dokazni postopek - izvajanje dokazov - listine - branje pisne dokumentacije - kdo prebere listine - povzemanje vsebine listine - pravice obrambe - prekinitev glavne obravnave - ponovitev dokaznih predlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dokaze, katerih vsebina nastaja s samo izvedbo dokaza (npr. zaslišanja), na glavni obravnavi izvaja sodnik (predsednik senata); drugače pa je, kadar se dokazi izvajajo z branjem zapisnikov, listin in drugih pisanj, ki se uporabljajo kot dokaz po prvem odstavku 339. člena ZKP, pri čemer pa izvedba dokaza (tudi če je listine brala zapisnikarica po odredbi sodnika) na vsebino dokaza v nobenem pogledu nima vpliva. Za izvedbo tega procesnega dejanja ni predpisana posebna oblika, niti, kdo lahko tak dokaz izvede.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23844
ZKP člen 227, 227/4, 233, 322, 322/2, 420, 420/2.KZ člen 325, 325/1.
zaslišanje obdolženca - zagovor - pisni zagovor - odgovor zagovornika na obtožbo - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - opis kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - krivda - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja -
Obdolženec (in ne njegov zagovornik) lahko poda pisni zagovor, vendar ta ne more nadomestiti njegovega ustnega zaslišanja. Glede na to, da obdolženec ni samo subjekt kazenskega postopka, temveč je njegova izpovedba (še vedno) tudi dokazno sredstvo, je jasno, da pisni zagovor, ki ga je podal zagovornik, v dokaznem pogledu nima nobene teže, ampak pomeni le stališče obrambe o dejanskih in pravnih vidikih obtožbe.
stiki med starši in otroki - ZUS-1 - revizija - bistvena kršitev določb postopka - glavna obravnava
Izdaja sodbe brez glavne obravnave sama zase ni revizijski razlog. Ta razlog je podan le, če sodišče izda sodbo brez glavne obravnave v nasprotju z določbami ZUS-1. Odločitev sodišča brez glavne obravnave ni v nasprotju z ZUS-1, če stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, ki jih sodišče ne more upoštevati.
ZOR člen 200, 203.OZ člen 1060.ZPP člen 128, 128/5, 370, 370/3, 374/2, 377, 378, 384, 384/1, 384/4.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - deljena vzročnost - teorija naravne vzročnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine
Sodišči sta pravilno zaključili, da je pravno upošteven vzrok nepremoženjske škode tožnice tudi njeno obolevno stanje ledvenega dela hrbtenice. Tudi če je bila poškodba dobljena v prometni nezgodi, sprožilni moment za ponovni nastop in poslabšanje tega bolezenskega stanja, je lahko le splet obeh okoliščin - poškodbe v prometni nezgodi in predhodno obolevno stanje ledvenega dela hrbtenice - pri tožnici povzročili škodo, kot izhaja iz ugotovitev nižjih sodišč. Ker je takšna škoda adekvatna le obstoju in delovanju obeh navedenih okoliščin skupaj, sta se sodišči pravilno opredelili za deljeno vzročnost in toženko obsodili na plačilo odškodnine le za tisti del škode, ki ga je mogoče pripisati ravnanju njenega zavarovanca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23849
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 302, 302/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - objektivni pogoj kaznivosti - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - zakonito ravnanje uradne osebe - pooblastilo za izvedbo uradnega dejanja
Kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi bi bilo podano tudi v primeru nezakonitega ravnanja uradne osebe, le da bi to lahko bila okoliščina iz 1. točke 42. člena KZ, ki sodišču omogoča milejše kaznovanje, oziroma podlaga za odpustitev kazni na podlagi 1. odstavka 44. člena KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23845
ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - upoštevanje postopkov v teku - domneva nedolžnosti - prištevnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Med okoliščine, ki kažejo na nevarnost ponavljanja, se lahko sklepa ne samo na podlagi že pravnomočnih obsodb za določeno kaznivo dejanje, temveč tudi na podlagi števila in vrste kaznivih dejanj, zaradi katerih je obdolženec bodisi v obravnavanem ali v drugih kazenskih postopkih, ki tečejo ločeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravica do sojenja v razumnem roku
Strankinega dojemanja vodenja postopka kot neučinkovitega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP niti ni delegacija pristojnosti procesni institut, ki bi bil namenjen uveljavljanju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Tudi v primerih, ko je izvršilni naslov odpravljen, to ne vpliva na upravni spor, ampak je to le okoliščina, ki vpliva na nadaljnji potek izvršilnega postopka. Če je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen, se po določbi prvega odstavka 293. člena ZUP upravna odločba po uradni dolžnosti ustavi in se opravljena dejanja odpravijo. Sklep o ustavitvi upravne izvršbe pa po uradni dolžnosti lahko izda le upravni organ, pristojen za izvršbo. V tem upravnem sporu zato revident ne more uspeti z ugovorom, da sta izpodbijana odločba tožene stranke in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nezakoniti in da ju je treba odpraviti, ker je uspel v upravnem sporu o glavni stvari, pri čemer pa revizijsko sodišče pripominja, da prvostopna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, z navedeno sodbo ni bila odpravljena.
V 3. odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno prvostopenjsko sodbo odpravljena odločba tožene stranke. Tožena stranka - revident ima tako v obravnavani zadevi položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Ta dolžnost pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo.
ZDen člen 25. ZUS člen 60, 60/1, 60/1-3.ZUP člen 254, 254/2.
obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka - odgovor na pritožbene navedbe
Ker se niti prvostopenjski upravni organ pri odločitvi o obnovi postopka, niti tožena stranka v pritožbenem postopku v zvezi s pritožbenimi ugovori nista opredelila do dela predloga o obnovi postopka, je po presoji revizijskega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka s tem, ko v zvezi z navedenim ni odgovorila na pritožbene navedbe niti na navedbe o stroških postopka, bistveno kršila določbe postopka, saj je to vplivalo na odločitev o zadevi.
Po določbi prvega odstavka 64. člena ZDen je morala biti zahteva za denacionalizacijo, če naj bi bila pravočasna, vložena najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi ZDen (to je do izteka 7.12.1993). Ker gre za predlagalni postopek, je upravni organ lahko obravnaval zadevo le v okviru pravočasno in določno postavljenega zahtevka. Dopolnitev zahteve po navedenem roku je bila zato mogoča le z listinami in podatki glede zahtevanega premoženja. Vsaka dopolnitev zahteve z navedbo premoženja, ki v pravočasni vlogi ni bilo navedeno, šteje kot nov zahtevek, ki ga je mogoče vložiti le do poteka roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen.
ZUS-1 člen 85, 85/2. ZST člen 13, 13/1, 13/3.ZPP člen 168, 168/1, 169, 169/2.
dejansko stanje v reviziji - plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - vlaganje občine v stavbno zemljišče - neposredni uporabnik zemljišča - organ, pristojen za odmero - oprostitev plačila sodne takse - dokazovanje premoženjskega stanja
Trditve o komunalni opremljenosti zemljišča so del dejanskega stanja. Pri predlogu za oprostitev plačila sodne takse drugačno dokazovanje kot z listinami ni mogoče.
stvarna pristojnost sodišča - odločanje o renti žrtvi vojnega nasilja
Tožniku je bil po določbi 16.a člena ZZVN že priznan status žrtve vojnega nasilja z odločbo z dne 3.9.2002, in sicer tudi za sporno obdobje v času od 15.2.1945 do 8.5.1945. V obravnavanem sporu pa ne gre za spor o tožnikovem statusu žrtve vojnega nasilja, pač pa o priznanju denarne rente oziroma odškodnine po določbi 16.a člena ZZVN, o katerem pa lahko odloči le stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, torej Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila, zakon lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag po takrat veljavni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
ZDrž FLRJ (1946) člen 35. Zakon o državljanstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - državljanstvo kraljevine SHS
Glede na 35. člen Zakona o državljanstvu FLRJ je bila državljan FLRJ vsaka oseba, ki je bila na dan 28.8.1945 državljan FLRJ po do takrat veljavnih predpisih. Takrat veljavni predpis pa je bil Zakon o državljanstvu Demokratske federativne Jugoslavije (ZDrž DFJ; Ur.l. DFJ, št. 64/45 z dne 28.8.1945), ki je v svojem 35. členu določal, da se "smatrajo za jugoslovanske državljane vsi tisti, ki so bili tega dne jugoslovanski državljani po veljavnih predpisih." S tem je ZDrž DFJ odkazoval na uporabo predpisov o državljanstvu, ki so veljali na dan 6.4.1941. To pa je bil Zakon o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (ZDrž SHS; objavljen v Službenih Novinah Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, št. 254/LXXXIV). Pridobitev državljanstva po navedenem zakonu je bila opredeljena kot pravica, kar pomeni, da je prosilec pridobil državljanstvo le na prošnjo in ne že po samem zakonu. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da A.A. nikoli ni zaprosil za državljanstvo, je sklicevanje na njegovo slovensko nacionalno pripadnost brezpredmetno.
azil - omejitev gibanja - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Po ustaljeni sodni praksi se ob sklicevanju sodišča na razloge tožene stranke šteje, da je sodba obrazložena z istimi razlogi, kot jih navaja tožena stranka, če sodišče sledi odločitvi tožene stranke in to izrecno napiše v sodbi.
Postopek denacionalizacije se začne in vodi po strankinem materialnem zahtevku. Za natančno opredelitev zahteve so v 62. členu ZDen navedeni podatki, ki jih mora zahteva vsebovati, in listine, ki morajo biti priložene. V zahtevi z dne 10.2.1993 tožeča stranka ni zahtevala spornih nepremičnin, medtem, ko je vse ostale nepremičnine izrecno navedla, zato kasnejše, po izteku prekluzivnega roka spremenjene zahteve, ni mogoče šteti za pravočasno vložen zahtevek.