določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Zgolj verjetnost, da bo stranka v postopku predlagala izločitev sodnikov ali delegacijo ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo zaradi ekonomičnosti postopka. Vendar pa je v primeru, ko je stranka postopka sodnica pristojnega sodišča podan "drug tehten razlog" v smislu določbe 67. člena ZPP, ker je z delegacijo izpolnjena zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča.
ZAzil člen 27, 27/1-1, 27/2-2, 27/5, 27/6.ZUS-1 člen 76. ZTuj člen 75.
azil - omejitev gibanja - ugotovitev istovetnosti - predložitev osebnega dokumenta
Če prosilec za azil nima osebnega dokumenta s sliko, s katerim bi lahko dokazoval svojo istovetnost, je to zadosten razlog za omejitev njegovega gibanja za čas azilnega postopka oziroma ugotovitve njegove istovetnosti.
dovoljenost revizije - premoženjski spor - nepremoženjska škoda - zavrženje revizije
Z revizijo izpodbijani del tožbenega zahtevka ne presega revizijskega praga, je revizija nedovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).
URS člen 27.ZUS-1 člen 72, 76. ZUS člen 36, 36/1-4.
poseg v ustavno varovane pravice - domneva nedolžnosti - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Že določba 27. člena Ustave RS nakazuje, da gre za sodno varstvo v okviru kazenskega postopka po Kazenskem zakoniku in Zakonu o kazenskem postopku, saj določa, da kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zato posamično dejanje, ki ga zatrjuje tožnik ne more biti predmet sodnega varstva v upravnem sporu, saj je tožniku zagotovljeno drugo sodno varstvo
Oprostitev plačila sodne takse velja za tiste akte oziroma dejanja, ki so vloženi, izdani oziroma opravljena hkrati s prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks ali pozneje, ne učinkuje pa oprostitev za nazaj.
Očitek, da je bil zagovor soobdolženca izsiljen, je potrebno presojati z izvedbo dokazov, kar pa ni stvar presoje v postopku odločanja o rednih oziroma izrednih pravnih sredstvih zoper sklep o odreditvi ali podaljšanju pripora, temveč spada takšna presoja v odločanje o glavni stvari.
ZDen člen 61, 62, 64, 64/1.ZUS-1 člen 85, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - prepozen zahtevek - dopolnitev zahtevka - zahtevek za vračanje dodatnega premoženja - potek roka
Zahtevo za denacionalizacijo so morale fizične osebe vložiti najpozneje do vključno 7.12.1993, da se je štela za pravočasno. Po preteku tega datuma dopolnjevanje oziroma spreminjanje pravočasnih zahtev v smislu zahtevka za vračanje dodatnega premoženja ni dopustno, prav tako ne vlaganje novih zahtev. Po tem roku vložene, spremenjene oziroma dopolnjene zahteve se zavržejo.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela odločitve - uveljavitev novega ZPP - zavrženje revizije
Toženčevo stališče o dovoljenosti revizije je zmotno. Pravne utemeljitve svojega stališča toženec ni obrazložil. Če se opira na prvi odstavek 498. člena ZPP, tako stališče prezre drugi odstavek istega člena, ki določa uporabo novega zakona (tudi) v primeru, ko je po njegovi uveljavitvi razveljavljena prvostopenjska odločba iz prvega odstavka. Prav to se je zgodilo v tej zadevi in od takrat dalje se v njej uporablja novi ZPP. Predvsem pa toženec prezre, da z revizijo ne izpodbija niti prvostopenjske niti drugostopenjske odločbe iz prvega sojenja, pač pa drugostopenjsko odločbo iz tretjega sojenja.
Ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila, zakon lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag po takrat veljavni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
stvarna pristojnost sodišča - odločanje o renti žrtvi vojnega nasilja
Tožniku je bil po določbi 16.a člena ZZVN že priznan status žrtve vojnega nasilja z odločbo z dne 3.9.2002, in sicer tudi za sporno obdobje v času od 15.2.1945 do 8.5.1945. V obravnavanem sporu pa ne gre za spor o tožnikovem statusu žrtve vojnega nasilja, pač pa o priznanju denarne rente oziroma odškodnine po določbi 16.a člena ZZVN, o katerem pa lahko odloči le stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, torej Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ZUS-1 člen 85, 85/2. ZST člen 13, 13/1, 13/3.ZPP člen 168, 168/1, 169, 169/2.
dejansko stanje v reviziji - plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - vlaganje občine v stavbno zemljišče - neposredni uporabnik zemljišča - organ, pristojen za odmero - oprostitev plačila sodne takse - dokazovanje premoženjskega stanja
Trditve o komunalni opremljenosti zemljišča so del dejanskega stanja. Pri predlogu za oprostitev plačila sodne takse drugačno dokazovanje kot z listinami ni mogoče.
Po določbi prvega odstavka 64. člena ZDen je morala biti zahteva za denacionalizacijo, če naj bi bila pravočasna, vložena najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi ZDen (to je do izteka 7.12.1993). Ker gre za predlagalni postopek, je upravni organ lahko obravnaval zadevo le v okviru pravočasno in določno postavljenega zahtevka. Dopolnitev zahteve po navedenem roku je bila zato mogoča le z listinami in podatki glede zahtevanega premoženja. Vsaka dopolnitev zahteve z navedbo premoženja, ki v pravočasni vlogi ni bilo navedeno, šteje kot nov zahtevek, ki ga je mogoče vložiti le do poteka roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen.
ZDen člen 25. ZUS člen 60, 60/1, 60/1-3.ZUP člen 254, 254/2.
obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka - odgovor na pritožbene navedbe
Ker se niti prvostopenjski upravni organ pri odločitvi o obnovi postopka, niti tožena stranka v pritožbenem postopku v zvezi s pritožbenimi ugovori nista opredelila do dela predloga o obnovi postopka, je po presoji revizijskega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka s tem, ko v zvezi z navedenim ni odgovorila na pritožbene navedbe niti na navedbe o stroških postopka, bistveno kršila določbe postopka, saj je to vplivalo na odločitev o zadevi.
azil - omejitev gibanja - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Po ustaljeni sodni praksi se ob sklicevanju sodišča na razloge tožene stranke šteje, da je sodba obrazložena z istimi razlogi, kot jih navaja tožena stranka, če sodišče sledi odločitvi tožene stranke in to izrecno napiše v sodbi.
Postopek denacionalizacije se začne in vodi po strankinem materialnem zahtevku. Za natančno opredelitev zahteve so v 62. členu ZDen navedeni podatki, ki jih mora zahteva vsebovati, in listine, ki morajo biti priložene. V zahtevi z dne 10.2.1993 tožeča stranka ni zahtevala spornih nepremičnin, medtem, ko je vse ostale nepremičnine izrecno navedla, zato kasnejše, po izteku prekluzivnega roka spremenjene zahteve, ni mogoče šteti za pravočasno vložen zahtevek.
ZDrž FLRJ (1946) člen 35. Zakon o državljanstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - državljanstvo kraljevine SHS
Glede na 35. člen Zakona o državljanstvu FLRJ je bila državljan FLRJ vsaka oseba, ki je bila na dan 28.8.1945 državljan FLRJ po do takrat veljavnih predpisih. Takrat veljavni predpis pa je bil Zakon o državljanstvu Demokratske federativne Jugoslavije (ZDrž DFJ; Ur.l. DFJ, št. 64/45 z dne 28.8.1945), ki je v svojem 35. členu določal, da se "smatrajo za jugoslovanske državljane vsi tisti, ki so bili tega dne jugoslovanski državljani po veljavnih predpisih." S tem je ZDrž DFJ odkazoval na uporabo predpisov o državljanstvu, ki so veljali na dan 6.4.1941. To pa je bil Zakon o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (ZDrž SHS; objavljen v Službenih Novinah Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, št. 254/LXXXIV). Pridobitev državljanstva po navedenem zakonu je bila opredeljena kot pravica, kar pomeni, da je prosilec pridobil državljanstvo le na prošnjo in ne že po samem zakonu. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da A.A. nikoli ni zaprosil za državljanstvo, je sklicevanje na njegovo slovensko nacionalno pripadnost brezpredmetno.
Tudi v primerih, ko je izvršilni naslov odpravljen, to ne vpliva na upravni spor, ampak je to le okoliščina, ki vpliva na nadaljnji potek izvršilnega postopka. Če je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen, se po določbi prvega odstavka 293. člena ZUP upravna odločba po uradni dolžnosti ustavi in se opravljena dejanja odpravijo. Sklep o ustavitvi upravne izvršbe pa po uradni dolžnosti lahko izda le upravni organ, pristojen za izvršbo. V tem upravnem sporu zato revident ne more uspeti z ugovorom, da sta izpodbijana odločba tožene stranke in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nezakoniti in da ju je treba odpraviti, ker je uspel v upravnem sporu o glavni stvari, pri čemer pa revizijsko sodišče pripominja, da prvostopna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, z navedeno sodbo ni bila odpravljena.
V 3. odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno prvostopenjsko sodbo odpravljena odločba tožene stranke. Tožena stranka - revident ima tako v obravnavani zadevi položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Ta dolžnost pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo.