V upravnem sporu se ne izpodbija odločitev upravnega organa, ki bi bila izdana v denacionalizacijskem postopku, zaradi katerega bi bil tožnik v skladu s 1. odstavkom 71. člena ZDen oproščen plačila sodnih taks.
ZUP člen 2, 215, 215/6. ZUS člen 34, 34/1-3, 34/1-5.
odločba brez pravnega pouka - dopustnost upravnega spora
Neobstoječ pouk o pravnem sredstvu ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka. Če pa odločba sploh nima pouka, stranka lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v 8 dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni. V takem primeru teče rok za pritožbo oziroma za sodno tožbo od dneva vročitve dopolnjene odločbe (6. odstavek 215. člena ZUP).
Ker je morala biti po določbi 1. odstavka 64. člena ZDen zahteva za denacionalizacijo, če naj bi bila pravočasna, vložena najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi ZDen (to je do izteka 7.12.1993), je tožnica z vlogo dne 29.12.1999 navedeni materialni prekluzivni rok zamudila, po izteku tega roka pa zahtev za denacionalizacijo upravičenj po ZDen ni več mogoče uveljavljati. V postopku denacionalizacije je mogoče sicer dopolnjevati vloge z listinami in dokazili glede podržavljenega premoženja, vendar pa mora biti obseg tega premoženja pravočasno zahtevan.
stroški postopka - načelo uspeha v postopku - umik tožbe - uspeh v upravnem postopku
Uspeh stranke v upravnem postopku, ni hkrati tudi uspeh v upravnem sporu. Vložitev tožbe v upravnem sporu hkrati z vložitvijo predloga za obnovo postopka pred upravnim organom ni bila potrebna za varstvo pravic stranke in je predstavljala podvajanje pravnih sredstev. Zato po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka tožeči stranki ni dolžna povrniti stroškov postopka, mora pa tudi nositi svoje stroške postopka.
invalidnost II. kategorije - dokončnost odločbe - uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo - obstoj delovnega razmerja
Določba 139. člena ZPIZ o tem, da so delodajalci dolžni delovne invalide II. ali III. kategorije obdržati na delu, lahko predstavlja obveznost delodajalcev le v primeru obstoja delovnega razmerja invalidov. Izraz "obdržati na delu" predpostavlja obstoj delovnega razmerja. Drugačno tolmačenje bi bilo neutemeljeno in bi pomenilo zavzemanje za to, da bi moral delodajalec ponovno zaposliti delavca - invalida, ki mu je že prenehalo delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzne posredniške družbe - pravni interes
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave je vezano na konkretno borzno posredniško družbo in ima svoj smisel le, če (dokler) družba opravlja takšno dejavnost. Iz ustreznih podatkov sodnega registra pa izhaja, da družba več ne opravlja storitev z vrednostnimi papirji.
Odvzem dovoljenja ni ovira, da tožeča stranka ne bi mogla opravljati funkcije člana uprave v tej družbi.
ZDR (1990) člen 61, 61/3, 100, 100/1, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 6.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezmožnost za delo zaradi bolezni
Ker tožnikova nezmožnost za delo zaradi bolezni ni bila ugotovljena v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, čeprav je imel tožnik možnost uveljavljati takšno ugotovitev pred pristojnimi organi, pa tega ni storil, je bil z dela neupravičeno odsoten.
zavarovalni nadzor - nezakonit pravni pouk - nedopustna tožba
Tožena stranka je zavrnila ugovor tožeče stranke proti odredbi. Pri tem je tožečo stranko poučila, da naj bi bilo proti njeni odločbi dopustno začeti postopek sodnega varstva na Vrhovnem sodišču. Vendar pa dani pravni pouk ni bil v skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 325. člena ZTVP-1, po kateri proti odločbi, s katero tožena stranka odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrne, ni posebnega postopka sodnega varstva. Takšna odločba bi se namreč lahko izpodbijala šele s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki bi jo tožena stranka izdala, ker tožeča stranka kot subjekt nadzora ni ravnala v skladu z odredbo tožene stranke (tretji odstavek 325. člena ZTVP-1). Ker tožena stranka tožeči stranki ne more dati pravice, ki ji jo ne daje zakon, je tožba nedovoljena, s tem, da se je dopustnost tožbe kot procesna predpostavka presojala glede na okoliščine ob vložitvi tožbe. Proti izpodbijani odločbi tožene stranke se je namreč lahko vložilo samo tisto pravno sredstvo, ki ga je dopuščal ZTVP-1.
ZTPDR člen 58, 80, 80/2, 83, 83/2. ZDR (1990) člen 103.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - vročanje - rok za ugovor - procesna predpostavka
Ker je bil tožnik o prenehanju delovnega razmerja obveščen ob neuspelem poskusu osebne vročitve zaključene delovne knjižice, mu je od tega dne dalje pričel teči 15-dnevni rok za vložitev ugovora. Ker tožena stranka tožniku v času njegove odsotnosti ni uspela z ustrezno poštno pošiljko vročiti disciplinske odločbe o izreku ukrepa prenehanja delovnega razmerja, je v skladu z določbami svoje kolektivne pogodbe vročitev utemeljeno opravila z nabitjem disciplinske odločbe na oglasno desko.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - veljavnost kolektivne pogodbe - objava
Ni mogoče šteti, da je bila kolektivna pogodba veljavno sklenjena brez podpisov pogodbenih strank, čeprav jo je ena od strank v praksi skušala uveljaviti. Predpisi, ki določajo izvrševanje zakonskih določb in pravic delavcev, morajo biti po enotni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ustrezno objavljeni, sicer ne začnejo veljati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu - napaka volje - odpravnina
Iz ponujene nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podpisala z drugim delodajalcem, ni razvidno, da je bila z njo tožnici izrecno priznana možnost uveljavitve pravic iz delovnega razmerja, kot bi jih tožnica imela, če ne bi spremenila zaposlitve. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem zato ne vpliva na pravico tožnice do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 287.ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6, 99/1-7, 99/2.ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1. ZTPDR člen 63, 63/2.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - dokazni postopek - trditveno in dokazno breme - odsotnost z disciplinske obravnave - kvalifikatorne okoliščine
Stranka mora za svoja dejstva predlagati dokaze, in obratno. Pri tem mora natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi. Ne zadošča, da navede le dokaze, ne pove pa, katera dejstva točno naj se s takšnimi dokazi ugotovijo. Tako torej ne zadošča goli predlog za zaslišanje prič in strank oziroma za izvedbo listinskih dokazov, brez navedbe o dejstvih, ki jih hoče stranka z izvedbo predlaganih dokazov dokazati. V 2. odstavku 99. člena ZPol je predviden fakultativen in ne obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Zaradi tega morajo biti za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa podane tudi t. i. kvalifikatorne okoliščine, ki jih mora ugotoviti, navesti in v disciplinski odločbi obrazložiti sam delodajalec. Ugotovitev njihovega obstoja sodi med dejanske ugotovitve.
zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzne posredniške družbe - pravni interes za tožbo
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave je vezano na konkretno borzno posredniško družbo in ima svoj smisel le, če (dokler) družba opravlja takšno dejavnost. Iz ustreznih podatkov sodnega registra pa izhaja, da družba več ne opravlja storitev z vrednostnimi papirji.
Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja ni ovira, da tožeča stranka ne bi mogla opravljati funkcije člana uprave v tej družbi.
Mnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (torej ene od strank v postopku), ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Izvid in mnenje invalidske komisije predstavlja javno listino.
Ker se podatki oziroma mnenja invalidskih komisij niso razhajala z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče utemeljeno zavrnilo dodatni dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca in se je lahko oprlo tudi na izvide in mnenja invalidskih komisij.
ZTPDR člen 17.ZDDO člen 30, 31.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
razporejanje delavcev v državnih organih - bistvena kršitev določb postopka - izrek sodbe
Določanje notranje organizacije dela, torej določitev potrebnih delovnih mest, števila delavcev, ki so potrebni na teh delovnih mestih in odločitev, kdo bo na ta delovna mesta razporejen, je v izključni pristojnosti delodajalca. To velja tudi v primeru razporejanja že zaposlenih delavcev na druga ali zahtevnejša delovna mesta.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Čeprav je bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi med strankama morda dosežen, pa kot tak ni bil zapisan in je zato, ne glede na to, kaj sta se stranki dogovorili, neveljaven. Ker tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila zakonito odpovedana in ker ni sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, je brez pravnega temelja tudi sporazum strank o poplačilu medsebojnih obveznosti. Tožnica je ostala v delovnem razmerju tudi po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato ji je tožena stranka dolžna za sporno obdobje izplačati vse pravice, ki jih ji zagotavlja zakon, akti tožene stranke oziroma pogodba o zaposlitvi.
OZ člen 376, 1060. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 37.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SKPgd člen 47.
dodatek za delovno dobo - izbris družbe iz sodnega registra - razmerje med aktivnimi in pasivnimi družbeniki - tek zakonskih zamudnih obresti - bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Zavzemanje tožnika, da s 1.1.2002 začnejo obresti ponovno teči, predstavlja zavzemanje za drugačno obravnavanje in razlikovanje obveznosti (v zvezi s tekom zamudnih obresti), ki so zapadle pred 1.1.2002 in po 1.1.2002. Za to ni zakonske podlage in bi pomenilo celo nezakonit način uveljavitve OZ glede obresti od terjatev, ki so zapadle pred 1.1.2002. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-135/2000-77, z dne 9.10.2002, zlasti obravnava razmerja glede prevzema obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe med aktivnimi in pasivnimi družbeniki, vendar v svoji obrazložitvi ponuja ustrezno usmeritev tudi za primer, ko nekateri od družbenikov izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo nastopajo tudi kot upniki - v tem primeru tožnik na podlagi delovnega razmerja v izbrisani družbi E d.o.o.. V medsebojnem razmerju družbenikov izbrisane družbe, ki imajo tudi terjatve do te družbe, je odločilen njihov vpliv, ki so ga imeli tako na poslovanje družbe in vpliv, ki so ga imeli na z ZGD zahtevano uskladitev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved
Odločitev sveta Krajevne skupnosti je mogoče upoštevati le kot nastanek objektivnega razloga, zaradi katerega delo tožnice ne bo več potrebno. Okoliščina, da bo tudi res nepotrebno, ker ji ni mogoče zagotoviti dela pod spremenjenimi pogoji ali drugega dela, pa je bila znana šele kasneje - najkasneje 18.1.2003, ko je bila tožnica obveščena o nameravani odpovedi iz poslovnega razloga. Odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 15.2.2003 je zato dana v okviru roka iz 5. odstavka 88. člena ZDR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. SKPgd člen 17. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1998) člen 19.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Čeprav ZDR pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ne zahteva uporabe kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim odpove pogodba o zaposlitvi, pa uporaba kriterijev, ki so za izbiro presežnih delavcev določeni v kolektivni pogodbi, ni nezakonita. To še zlasti velja za primere, ko na delovnem mestu dela več delavcev, pa zaradi krčitve dejavnosti preneha potreba po delu le določenemu številu teh delavcev.