bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolžnost hitrega postopka - vpliv na zakonitost - postopek proti mladoletnikom
Golo nespoštovanje pravice do sojenja v razumnem roku samo po sebi ne predstavlja kršitve zakona v smislu določbe drugega odstavka 371. člena ZKP, temveč daje podlago za obsojenčevo zahtevo za pravično zadoščenje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodni zaostanki - razlogi za delegacijo pristojnosti
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali odprave sodnih zaostankov - za kar so z zakonom predvideni drugi mehanizmi s področja sodne uprave (primerjaj z določbami 60. člena in naslednjih ZS).
avtorska in podjemna pogodba - elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih.
ZPIZ člen 78, 82. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen VI.
družinska pokojnina - pogoji - preživljanje družinskega člana
Tožnica bi lahko pridobila pravico do družinske pokojnine, če bi jo oče do svoje smrti preživljal. Pri tem se kot preživljanje šteje zagotavljanje rednih mesečnih prejemkov za tak namen, ne pa le občasni prispevki.
Tožnik je ob vložitvi tožbe uveljavljal plačilo razlike v plači s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Če tekom postopka ne bi specificiral tožbenega zahtevka, bi sodišče lahko odločilo tudi samo o pravici do razlike v plači, kar bi predstavljalo ugotovitev o pravni podlagi tožbenega zahtevka in s tem vmesno sodbo, na podlagi katere bi tožnik, če tožena stranka razlike ne bi plačala ali ta ne bi bila ustrezna, lahko z novo tožbo uveljavljal še višino razlike.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravno ravnanje sodnikov v drugi zadevi - objektivna nepristranskost
Trditvena podlaga te odškodninske pravde je zatrjevano protipravno ravnanje več poimensko navedenih sodnikov pristojnega sodišča. Ta okoliščina bi utegnila negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča.
Očitek storitve kaznivega dejanja je v naši družbi že glede na splošne moralne vrednote zelo hud očitek, ki ga v medsebojnem komuniciranju ljudje prav zaradi njegovega pomena in teže redko uporabijo. Teža takega očitka je tako velika, da lahko sam očitek preide v samostojno kaznivo dejanje. Kadar pa se očitek nanaša na delo sodnika, ki je še posebej občutljivo, je tak očitek še hujši. Skratka: ne more biti dvoma niti o objektivnosti žalitve niti o toženčevem zavedanju in namenu žalitve.
Državljan druge republike, ki je kot zdomec na začasnem delu v tujini, ne živi dejansko v Sloveniji in ne izpolnjuje enega od kumulativno predpisanih pogojev za pridobitev državljanstva RS po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0010083
SPZ člen 137, 137/1, 147, 147/3, 154, 154/1.ZIZ člen 207, 207/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - razlaga zakona - načelo publicitete - prenehanje hipoteke - načelo akcesornosti - posledice neizbrisane hipoteke
Upnik ima pravico izpodbijati z njegovo terjatvijo tekmujoče terjatve drugih upnikov, ki so zavarovane z isto nepremičnino. Načelo javnosti, pojmovano tako, kot ga razumeta sodišči prve in druge stopnje, torej absolutno, bi izničilo možnost izbrisa hipoteke, se pravi drugi in tretji odstavek 154. člena SPZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23851
ZKP člen 17, 299, 299/5, 364, 364/7. KZ (1977) člen 100, 100/1, 100/2.URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo materialne resnice - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - posilstvo - kvalificirana oblika
Odpor žrtve in storilčevo strtje tega odpora nista nujni sestavini oziroma zakonska znaka kaznivega dejanja posilstva; gre le za okoliščino, ki daje v posameznih primerih podlago za sklepanje o obstoju odločilnega dejstva, da je storilec drugo osebo prisilil k spolnemu občevanju.