protipravnost - krivda - odškodninska odgovornost - zloraba položaja
Merilo za presojo, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, so pravila, ki urejajo poslovodstvo v družbi z omejeno odgovornostjo. Po 449. členu Zakona o gospodarskih družbah ima družba z omejeno odgovornostjo enega ali več poslovodij, ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. Sestavni del funkcije direktorja je med drugim skrb za zakonitost pri izdaji aktov v podjetju. Medtem ko je odgovor na vprašanje, ali lahko govorimo o odškodninski odgovornosti direktorja v primeru, kadar kot pristojni organ izda odločbo, ki temelji na zmotni uporabi materialnega prava, negativen, pa to ne velja v primeru, kadar namenoma krši zakonske določbe. Prav takšno zlorabo položaja in prekoračitev pooblastila z namenom, da bi se tožniku prizadejala škodo, pa slednji zatrjuje v tožbi.
ZIZ člen 40, 239, 40, 239. ZPP člen 45, 270, 270/3, 45, 270, 270/3.
izvršilni predlog - vrednost spornega predmeta - pravni pouk
Okoliščina, da sklep vsebuje nepravilen pravni pouk o dovoljenosti pritožbe v roku 15 dni, na odločitev ni mogla vplivati. Velja namreč načelo, da prekršitev predpisov o pravnem pouku ne more spremeniti objektivnega prava. Navedba vrednosti spornega predmeta ne predstavlja obligatorne sestavine predloga za izvršbo niti predloga za zavarovanje. Kaj mora vsebovati predlog za izvršbo, je določeno v 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Citirana določba se smiselno uporablja tudi za zavarovanje (239. čl. ZIZ). Ker ima ZIZ specialne določbe glede vsebine izvršilnega predloga in predloga za zavarovanje, v tem primeru smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev.
Če preklic oziroma odpoved pooblastila v času opravljene vročitve sklepa pooblaščeni odvetnici predlagateljev nista bila naznanjena sodišču, je treba šteti, da je bila vročitev opravljena osebno stranki.
Tožena stranka v pobot uveljavljala terjatve do tožnika, ker naj bi povzročil škodo. V takšnem primeru pa 72. čl. ZTPDR dejansko določa procesno predpostavko za spor pred sodiščem. Delodajalec mora namreč v takem primeru najprej ugotoviti škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja, postopek pred sodiščem pa lahko sproži le v primeru, če delavcu v treh mesecih ne povrne škode, ugotovljene s sklepom pristojnega organa oz. delodajalca. Takšna določba kot procesna predpostavka velja za vložitev nasprotne tožbe, pa tudi pobotnega ugovora.
ZDR člen 95. ZTPDR člen 69. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 107.
suspenz - kvalifikatorne okoliščine
95. člen ZDR zahteva ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin samo v primeru, če je suspenz izrečen na osnovi določil kolektivne pogodbe oz. splošnega akta. Ker je bil v tem sporu tožniku izrečen suspenz na osnovi samega zakona, saj je bil zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se obligatorno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, obstoja kvalifikatornih okoliščin ni potrebno ugotavljati. Ker se 107. člen panožne KP nanaša le na primere, ko je delavec z nalogom odstranjen z dela skladno z določili 69. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, v obravnavanem primeru pa je bil tožnik z dela odstranjen s sklepom o suspenzu na podlagi 95. člena ZDR, navedena določila panožne kolektivne pogodbe o predložitvi naloga disciplinski komisiji niso uporabljiva.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGd, Ur. l. RS št. 40/97) določa osnovno plačo delavca, pri čemer to plačo definira kot plačo za polni delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje. Le v takšnem primeru osnovna plača ne more biti nižja od izhodiščne plače, opredeljene v tarifni prilogi te pogodbe (3. tč. 43. čl. SKPGd). Tudi v času spornega obdobja veljavni Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (ZDMPNU, Ur. l. RS št. 40/87, 9/98) določa minimalno plačo na zaposlenega, ki pa je opredeljena kot minimalna plača zaposlenega, ki dela polni delovni čas (2. člen ZDMPNU). Glede na to ni v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, če delodajalec v svojih aktih določi, da delavcu, ki ne dela ali ne dela polni delovni čas, oz. pri delu ne dosega vnaprej določenih delovnih rezultatov, pripada celo nižja plača od izhodiščne oz. minimalne plače.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na nepremičnine - dolg zakonca - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupne premoženju
Izvršba na nepremičnine, ki predstavljajo skupno premoženje dolžnice in njenega moža, je mogoča šele takrat, ko sta deleža zakoncev na tem premoženju določena. Upnica lahko na podlagi izvršilnega naslova v nepravdnem postopku zahteva določitev teh deležev.
Sankcija za nezakonito pridobitev lastnih delnic je njihova odsvojitev oz. umik, pri čemer pa ni predvidena posebna sankcija, če družba tega ne stori.
ZGD-F ne določa, komu od zaposlenih naj družba ponudi v odkup lastne delnice, ki jih je odkupila z namenom, da jih pozneje ponudi v odkup delavcem. Prav tako ne določa v kakšni višini oz. koliko delnic naj ponudi v odkup kateremu od zaposlenih. Zato lahko avtonomno odloči, ali jih bo ponudila v odkup vsem delavcem ali samo nekaterim. Delnice pa lahko ponudi v odkup tudi upravi, pod pogojem, da gre za člane uprave, ki so v družbi zaposleni. Lahko pa družba v nadaljevanju s tako pridobljenimi delnicami drugače razpolaga, lahko razpolaga tudi z nezakonito pridobljenimi delnicami, vendar pa mora pri tem upoštevati načelo enakega položaja (obravnavanja) delničarjev (in tudi prednostno pravico delničarjev).
Kršitev načela enakega obravnavanja delničarjev ne vodi do ničnosti, ampak zgolj do izpodbojnosti, saj kršitev tega načela zadeva le tiste delničarje, ki so bili s takšnim sklepom prizadeti, razen če gre za izigravanje zakona, za obid 219. oz. 313. člena ZGD-F, ko izpodbojnost zaradi fravdolence preide v ničnost.
Z razpolaganjem z lastnimi delnicami v nasprotju z 219. členom ZGD-F je povezana nevarnost spreminjanja članskih razmerij v družbi proti volji delničarjev. To se lahko zgodi, če se odsvajanje lastnih delnic osredotoči samo na določene oz. izbrane delničarje, ki npr. želijo pridobiti ali okrepiti kontrolni vpliv v družbi na račun drugih delničarjev, ki možnosti odkupa lastnih delnic nimajo, in ki lahko tako svoj dotedanji vpliv izgubijo. Če ima uprava takšno možnost vplivanja na člansko strukturo družbe, se s tem poruši ravnotežje med organi družbe.
ZDSS člen 14, 14/4, 14, 14/4. ZPP člen 86, 87, 87/3, 96, 112, 112/6, 86, 87, 87/3, 96, 112, 112/6.
pritožba - nepristojnost sodišča - kolektivni spor
Pritožba predlagatelja ni pravočasno vložena, če jo je predlagatelj vložil zadnji dan pritožbenega roka pri Višjem delovnem in socialnem sodišču, ki je pritožbo odstopilo sodišču prve stopnje, prvostopno sodišče pa je pritožbo prejelo po izteku pritožbenega roka. Ker pri predlagatelju ne gre za laično fizično osebo, temveč za sindikat, se predlagatelj ne more uspešno sklicevati na določbo 6. odst. 112. člena ZPP.
ZGD člen 347, 347/3, 347/4, 347/4-2, 347/5, 348, 350, 352, 352/1, 352/2, 347, 347/3, 347/4, 347/4-2, 347/5, 348, 350, 352, 352/1, 352/2. ZSReg člen 27, 27/2-3, 28, 28/1, 30, 30/1, 32, 32/2, 27, 27/2-3, 28, 28/1, 30, 30/1, 32, 32/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 14, 14.
osnovni kapital in osnovni vložki
Zakon je poskrbel za posebno varstvo upnikov, s katerim so zagotovljena načela oziroma zasnova delniške družbe. Vendar pa v konkretnem postopku (glede na uporabljeni način zmanjšanja osnovnega kapitala) ni treba posebej izpeljati procesa varovanja upnikov po 350. členu ZGD, saj gre zgolj za nominalno znižanje kapitala in ne za realno znižanje premoženja zaradi izplačil delničarjem.
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-1, 13/3-5, 26, 26/1, 13, 13/3, 13/3-1, 13/3-5, 26, 26/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZPOmK člen 57, 57.
začasna odredba - nelojalna konkurenca
Dejanje nelojalne konkurence je samo tisto nedovoljeno dejanje, ki je bilo storjeno v konkurenci, to je pri nastopanju dveh ali več fizičnih in/ali pravnih oseb, ki zasledujejo na skupnem trgu enak ali vsaj soroden namen.
Prepoved dejanja nelojalne konkurence skuša zavarovati tržno disciplino, ne pravic drugih oseb (npr. do uporabe znamke), zaradi česar ni pomembno, ali te uživajo varstvo po drugih predpisih (npr. po Zakonu o industrijski lastnini).
Če je tako dejanje storjeno v časovnem zaporedju večkrat, predstavlja vsako dejanje samostojno dejanje nelojalne konkurence.
Smisel prepovedi nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence je v tem, da ob ponovni kršitvi prizadetemu ne bo treba vložiti nove tožbe, ampak bo lahko na podlagi prejšnje sodbe zahteval izvršbo. Izdaja sodbe nameč narekuje in opravičuje njeno izvršitev.
stečaj delodajalca - začetek stečajnega postopka - terjatve delavcev - terjatve, ki nastanejo med stečajnim postopkom - prijava terjatve - sprememba prijave terjatve
Ob upoštevanju prijave terjatev in napotitvenih sklepov tožniki višine priglašenih terjatev niso smeli zviševati s spremembami tožb v letu 1995 in bi sodišče prve stopnje moralo odločati le o višini v prijavi navedenih terjatev, ne pa prek teh.
Domnevni pooblaščenec ni dokazal, naj bi ga tožeča stranka pooblastila, da naj se njegova procesna dejanja, oziroma tistega, na katerega je prenesel svoje pooblastilo, sprejmejo kot dejanja pooblastitelja. To bi lahko dokazal le z pooblastilom na izvirni listini ali fotokopiji, katere pristnost bi bila overjena. Ker gre pri tem še za tujo listino, bi jo bilo mogoče uporabiti v R Sloveniji le ob predhodni overitvi Ministrstva Republike Slovenije za zunanje zadeve oziroma diplomatskega ali konzularnega predstavništva R Slovenije v tujini, tako kot je to določeno v določilih Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu (Ur. l. RS, št. 64/01) oziroma prej veljavnem Zakonu o legalizaciji listin v mednarodnem prometu (Ur.l. SFRJ, št. 6/73) in Pravilniku o overitvah javnih listin, podpisov, rokopisov in prepisov oziroma fotokopij v diplomatskih in konzularnih predstavništvih R Slovenije v tujini.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine ob smrti bližnjega
Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine matere zaradi smrti 24-letnega sina, ki je živel z njo v skupnem gospodinjstvu, znaša 2.500.000,00 SIT.
ZSDU člen 67, 99, 99/1, 101/1, 102, 67, 99, 99/1, 101/1, 102. ZDSS člen 6, 6-5, 59, 6, 6-5, 59.
arbitraža - soglasje delavca - presežni delavec
1. Po določbi 1. odst. 99. člena ZSDU razrešuje spore med svetom delavcev in delodajalcem arbitraža, ki jo sestavlja enako število članov, imenovanih s strani sveta delavcev in delodajalcev ter enega nevtralnega predsedujočega. Gre za arbitražo, ustanovljeno na podlagi zakona, zato drugače kot pri stalni arbitraži, ki se lahko ustanovi v družbi le z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem (1. odst. 100. člena citiranega zakona), ni potreben poseben dogovor, kot to zatrjuje nasprotna udeleženka v pritožbi. V skladu s 15. členom ZDSS je obravnavanje pred arbitražo procesna predpostavka.
2. Po določbi 102. člena ZSDU mora tisti, ki je sprožil predlog o začetku arbitražnega postopka, imenovati svojega arbitra. Če druga stran v 15-ih dneh po začetku postopka ne imenuje svojega arbitra, lahko predlagatelj zahteva, da arbitra postavi pristojno sodišče, za kar je v skladu s 106. členom citiranega zakona pristojno sodišče za delovne spore.
3. Po določbi 67. člena ZSDU člana sveta delavcev v času opravljanja njegove funkcije ni mogoče uvrstiti med presežke delavcev, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in dogovorom po tem zakonu brez soglasja sveta delavcev. Zato gre za spor med svetom delavcev in upravo nasprotne udeleženke, če uprava ni zahtevala soglasja sveta delavcev, svet delavcev pa je vztrajal pri tem, da je njegovo soglasje potrebno. Ker zakon v 2. alinei 1. odst. 67. člena govori o soglasju sveta delavcev pri uvrstitvi člana svetov med presežke delavcev, ne povezuje pa te uvrstitve s prenehanjem delovnega razmerja, je navedeno določilo potrebno uporabiti tako za uvrstitev člana sveta delavcev med trajno kot tudi med začasno presežne delavce.
Delavki ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje zaradi zamolčanja podatkov o izobrazbi, če delodajalec za njeno delovno mesto pogoja določene stopnje izobrazbe ni določil. Prijava potrebe po delu (z VII. stopnjo izobrazbe) ne more nadomestiti splošnega akta delodajalca, ki določa zahtevnost delovnega mesta. Ker tožena stranka sploh ni izkazala, da je za delovno mesto tehnični svetovalec v komerciali predpisana VII. stopnja strokovne izobrazbe, delavki ni mogla očitati, da ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL49424
ZASP člen 14, 19, 23, 23/2, 33.
načelo dispozitivnosti - varstvo avtorskih pravic - moralne avtorske pravice - imetništvo avtorskih pravic - skazitev avtorskega dela - odškodnina za nepremoženjsko škodo - civilna kazen
1. Druga tožeča stranka (enako prva, katere tožbeni zahtevek je pravnomočno zavrnjen) je zatrjevala kršitev moralne avtorske pravice iz 19. čl. ZASP. S takšno opredelitvijo je pravno kvalificirala očitana dejanja tožene stranke. Omenjena trditev pa ima tudi in predvsem pomen trditve o dejstvih. S sklicevanjem na moralno avtorsko pravico je tožeča stranka v dejanskem pogledu namreč opredelila svoj pravni položaj, ki ga varuje določena moralna pravica (oziroma upravičenje avtorske pravice) zoper vsakogar.
2. Res sodišče ni vezano na pravno podlago, ki je navedena v tožbi (3. odst. 180. čl. ZPP). Vezano pa je na dejstva, s katerimi tožeča stranka opredeli predmet spora.
3. Kršitev (absolutne) avtorske pravice, daje njenemu imetniku novo pravno možnost. Ta možnost je varstvo kršene pravice s pravovarstvenim zahtevkom, predvidenim v zakonu.
4. "Tožeča stranka" je zahtevani znesek opredelila kot "plačilo običajnega honorarja za take spremembe povečanega za 200 %". Takšna opredelitev zahtevanega denarnega zneska kot sankcije za zatrjevano kršitev moralne avtorske pravice je tuja naravi in funkciji pravične denarne odškodnine, ki gre avtorju zaradi kršitve njegove moralne avtorske pravice po 169. čl. ZASP.
trajno presežni delavec - ukinitev delovnega mesta
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga zaseda le en delavec, organizaciji ni potrebno sprejeti programa razreševanje trajno presežnih delavcev. Obveznosti sprejema programa razreševanja trajno presežnih delavcev v skladu s 36.i čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 14/90 - 36/2000) nimajo le delodajalci, ki zaposlujejo manj kot 10 delavcev.
V razlogih sklepa sodišče prve stopnje navaja, da naj bi dolžnik podal ugovor zoper sklep o izvršbi, medtem ko je iz vloge, naslovljene "Pritožba ..." razvidno, da jo je vložila pravna oseba I... d.o.o. in ne dolžnica, kot jo je v predlogu za izvršbo navedel upnik (fizična oseba XY s.p.). Zato obstaja o tem odločilnem dejstvu (kdo je stranka postopka) nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi, in med listinami v spisu.
pogodba o delu - zakonita zastavna pravica - zastava
Predmet zastave je lahko vsaka premična stvar, na kateri obstaja lastninska pravica (966. čl. ZOR) in je v pravnem prometu. Z ekonomskega vidika pa je seveda pomembno, da ima ta stvar premoženjsko vrednost, ki daje upniku možnost prodaje stvari in poplačila iz prejetega izkupička. Vendar pa to ne pomeni, da je stvar, ki nima tržne vrednosti - kot je to v obravnavanem primeru, ko naj bi imela določeno vrednost le za naročnika, za katera je bila izdelana - izven pravnega prometa, kot to očitno menita pritožnika. Katere stvari so izvzete iz pravnega prometa, določajo predpisi. Dejstvo, da ima stvar, na kateri je prevzemnik posla pridobil zastavno pravico po samem zakonu (628. čl. ZOR), le majhno tržno ceno ali pa sploh ne, ne pomeni, da na njej zastavna pravica ni mogoča, temveč pomeni to le ustrezno manjše zavarovanje upnikove terjatve.