predlog za dopustitev revizije - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev stikov - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je v konkretnem primeru odločitev o enakomerni porazdelitvi stikov med staršema (teden/teden) v največjo otrokovo korist?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 190, 198, 346.
predlog za dopustitev revizije - zahtevek za plačilo uporabnine - prekoračena uporaba nepremičnine - ugovor zastaranja - zastaranje zahtevka na plačilo uporabnine - razširitev tožbe - splošni petletni zastaralni rok - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je v okoliščinah obravnavanega primera materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je zastarala tožničina terjatev za plačilo uporabnin oziroma denarnih nadomestil za koristi od uporabe tožničinega deleža nepremičnine, zapadlih pred več kot 5 leti pred razširitvijo tožbe?
spor o pristojnosti - izvršba na delež družbenika - izvršba po uradni dolžnosti
Pri izvršbi po uradni dolžnosti na delež družbenika v družbah s sedeži na območju različnih okrajnih sodišč, je pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ima ena od teh družb sedež in ki je (prvo) prejelo obvestilo o neporavnanih obveznostih dolžnika.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - formalni pogoji - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Nasprotna udeleženca obširno nasprotujeta dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Lastne dejanske zaključke nato po svoje pravno ovrednotita, pri čemer konkretno ne izpostavita oziroma ne opredelita niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. Nadalje se na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča sklicujeta povsem pavšalno in brez navedbe opravilnih številk, enako posplošeno pa zatrjujeta tudi kršitve ustavnih in konvencijskih pravic.
Prva tožnica, njena starša, brat in sestra s tožbo od sodišča zahtevajo, naj toženkama naloži nerazdelno plačilo odškodnine za škodo, ki jim je nastala zaradi nestrokovno izvedenega poroda prve toženke. Zaradi hude dihalne stiske neposredno po porodu je pri prvi tožnici prišlo do okvare možganov in invalidnosti. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh toženk zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjene zahteve iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije.
GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKI KATASTER
VS00063135
ZPP člen 380, 380/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZLPP člen 1, 5, 5/1. ZLNDL člen 3. ZKZ-73 člen 1, 2, 3, 3/1, 3/2. ZPod člen 2, 2/3. Zakon o gozdovih (1985) člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - stvarni vložek v gospodarsko družbo - sredstva kapitalske družbe - pravica uporabe - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - zemljiški kataster - dejanska raba zemljišč - vodno zemljišče - gozdno zemljišče - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Zemljiški kataster mora v kar največji meri odražati dejansko stanje v naravi. Po naravi stvari se to ne odraža avtomatično in lahko pride do odstopanj - diskrepance med dejanskim in formalnim, zato so potrebni mehanizmi, ki te preprečujejo oziroma odpravljajo. Forma mora namreč slediti resničnosti, ne pa obratno.
Ureditev ZKZ 1973 je glede statusa kmetijskih zemljišč pravzaprav vsebovala dve domnevi. Prvo, da so kmetijska zemljišča tista, ki se v zemljiškem katastru vodijo kot katastrske kulture (2. člen ZKZ 1973), in drugo, izrecno, da za določanje kulture veljajo podatki iz zemljiškega katastra (drugi odstavek 3. člena). Izhajajoč iz jezikovne razlage, je besedni pomen citiranih določb mogoče razlagati na dva načina: 1) ožje, to je tako, da je mogoče izpodbijati le kulturo kmetijskega zemljišča ("za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže drugače"), ne pa tudi dejstva, da je kot kmetijsko zemljišče evidentirano zemljišče, ki to v resnici ni; 2) in širše, to je tako, da je z izpodbijanjem domnevne baze (torej z dokazovanjem, da evidentirano zemljišče sploh ni katastrska kultura) mogoče izpodbijati domnevo, da gre za kmetijsko zemljišče (2. člen ZKZ 1973). Pravi pravni pomen domneve iz 2. člena ZKZ 1973, ki ga je mogoče dognati z uporabo drugih uveljavljenih metod razlage, je drugi, gre torej za izpodbojno domnevo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00061558
ZPP člen 184, 185, 185/1, 186, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 179, 299, 352, 365, 378.
predlog za dopustitev revizije - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - neprava sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pravica stranke do izjave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je bila v konkretnem primeru prvi toženki kršena pravica do izjave v zvezi z njenimi pritožbenimi navedbami o teku zakonskih zamudnih obresti od zvišanega dela zahtevka ter ali sta o teku slednjih odločitvi sodišč prve in druge stopnje materialnopravno pravilni?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - poslovanje v isti sodni stavbi - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Medsebojne povezave med predlagateljico in sodniki, ki bi narekovale delegacijo pristojnosti, morajo biti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne. Glede sodišča v Krškem je predlagateljica navedla samo, da pozna večino sodnikov in da je že dvakrat kandidirala za tamkajšnje sodniško mesto. Tovrstna poznanstva sama zase, brez drugih dodatnih okoliščin, po merilu razumnega človeka ne morejo vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost. Takšne povezave prav gotovo ne vzpostavlja niti dejstvo, da je predlagateljica dvakrat kandidirala za prosto sodniško mesto. Tudi če bi s posameznim sodnikom imela tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nepravdni postopek - zdravstveno stanje udeleženca - začasno bivanje v domu za ostarele - ugoditev predlogu
V zadevah postavitve odrasle osebe pod skrbništvo Vrhovno sodišče praviloma presodi, da se bo postopek laže opravil pred sodiščem, ki je bližje kraju začasnega prebivališča. Takšna presoja je oprta na potrebe po opravi procesnih dejanj, ki jih je zaradi zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca ekonomično in humano približati začasnemu prebivališču starejše osebe – običajno gre za dom starejših občanov. Tako je tudi v tej zadevi Vrhovno sodišče presodilo, da se bo postopek laže opravil pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju, kjer nasprotna udeleženka v Domu starejših oseb začasno prebiva.