gradbeno dovoljenje - obnova postopka - stranski udeleženec - rok za obnovo postopka - poseg v ustavno pravico - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča
Vrhovno sodišče meni, da je zaradi nesorazmernih omejitev možnosti obnove postopka druga poved drugega odstavka 47. člena GZ, ki določa, da po preteku dveh mesecev od začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka iz razloga, ker osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec ni bila dana možnost udeležbe v postopku, protiustavna, ker nedopustno posega v ustavni pravici do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena in v pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, zato je Vrhovno sodišče skladno s 156. členom Ustave prekinilo svoj postopek odločanja in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedene določbe GZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje, da voznika tovornega vozila tožnice ni mogoče šteti za sozavarovano osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS00061216
ZPP člen 285. ZUS-1 člen 45, 45/1. ZIL-1 člen 107, 107/3. URS člen 157, 157/2.
pristojnost slovenskega sodišča - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - mednarodna blagovna znamka
Dopusten je sodni preizkus odločitve oziroma ravnanja Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) v subsidiarnem upravnem sporu, če je slovensko sodišče pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku.
Odprava nejasnosti je terjala izvedbo materialnega procesnega vodstva, v okviru katerega predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se pred obravnavo ali med njo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo (285. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
ZGD-1 člen 509. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izbris zakonitega zastopnika iz sodnega registra - skupščina d.o.o. - sklic skupščine - uvrstitev dodatne točke na dnevni red že sklicane skupščine - odpoklic direktorja družbe - veljavnost sklepa skupščine - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da skupščina predlagatelja v delu, ki se nanaša na odpoklic direktorja (predlagana 22. točka dnevnega reda), ni bila pravilno sklicana in zato sklep skupščine s tem v zvezi ni veljavno sprejet.
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
predlog za dopustitev revizije - vračilo DDV - predlog za predhodno odločanje - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - koneksnost - zavrnitev predloga
V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno navesti kršeno pravno pravilo. Ker se v postopkih dopuščene revizije ne odloča o abstraktnih, hipotetičnih ali akademskih vprašanjih glede razlage prava, najsi bodo še tako pomembna, pri odločanju o predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče preizkusi, ali v predlogu zatrjevano kršeno pravno pravilo sploh predstavlja del veljavnega pravnega reda. Drugačno (nasprotno) postopanje bi namreč pomenilo, da bi Vrhovno sodišče dopuščalo revizije o predlaganih vprašanjih zgolj na podlagi trditev strank v njihovih predlogih, ne da bi opravilo preizkus izpolnjevanja vsebinskih predpostavk iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
Glede 367.a in 367.b člena ZPP velja "čisto razpravno načelo" in je utemeljitev teh predpostavk naložena predlagateljem postopkov z dopuščeno revizijo.
predlog za dopustitev revizije - stečajni postopek - stečajni postopek nad pravno osebo - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker revizija v stečajnem postopku nad pravno osebo ni dovoljena, je sodišče ne more dopustiti.
volitve v državni svet - samostojni poklic - samostojni podjetnik posameznik
Pojem „samostojnega poklica“, ki ga določa 96. člen Ustave Republike Slovenije pri opredelitvi sestave Državnega sveta se povezuje s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Pri volitvah v Državni svet se zato štejejo kot predstavniki samostojnih poklicev le tisti člani Inženirske zbornice Slovenije, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne (poklicne) dejavnosti, niso pa to tudi tisti, ki so kot delojemalci zaposleni pri pravnih in fizičnih osebah.
volitve državnega sveta - društvo - statut društva - upravni odbor - zavrnitev kandidature
Iz Statuta izhaja, da akte društva sprejema občni zbor, kar pomeni, da določitev kandidature za Državni svet RS s strani upravnega odbora na podlagi Pravilnika, ki ga ni sprejel občni zbor, ni v skladu s Statutom. Zavrnitev kandidature tako predlaganega kandidata (z izpodbijano odločbo DVK) je zato pravilna.
GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKI KATASTER
VS00063135
ZPP člen 380, 380/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZLPP člen 1, 5, 5/1. ZLNDL člen 3. ZKZ-73 člen 1, 2, 3, 3/1, 3/2. ZPod člen 2, 2/3. Zakon o gozdovih (1985) člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - stvarni vložek v gospodarsko družbo - sredstva kapitalske družbe - pravica uporabe - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - zemljiški kataster - dejanska raba zemljišč - vodno zemljišče - gozdno zemljišče - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Zemljiški kataster mora v kar največji meri odražati dejansko stanje v naravi. Po naravi stvari se to ne odraža avtomatično in lahko pride do odstopanj - diskrepance med dejanskim in formalnim, zato so potrebni mehanizmi, ki te preprečujejo oziroma odpravljajo. Forma mora namreč slediti resničnosti, ne pa obratno.
Ureditev ZKZ 1973 je glede statusa kmetijskih zemljišč pravzaprav vsebovala dve domnevi. Prvo, da so kmetijska zemljišča tista, ki se v zemljiškem katastru vodijo kot katastrske kulture (2. člen ZKZ 1973), in drugo, izrecno, da za določanje kulture veljajo podatki iz zemljiškega katastra (drugi odstavek 3. člena). Izhajajoč iz jezikovne razlage, je besedni pomen citiranih določb mogoče razlagati na dva načina: 1) ožje, to je tako, da je mogoče izpodbijati le kulturo kmetijskega zemljišča ("za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže drugače"), ne pa tudi dejstva, da je kot kmetijsko zemljišče evidentirano zemljišče, ki to v resnici ni; 2) in širše, to je tako, da je z izpodbijanjem domnevne baze (torej z dokazovanjem, da evidentirano zemljišče sploh ni katastrska kultura) mogoče izpodbijati domnevo, da gre za kmetijsko zemljišče (2. člen ZKZ 1973). Pravi pravni pomen domneve iz 2. člena ZKZ 1973, ki ga je mogoče dognati z uporabo drugih uveljavljenih metod razlage, je drugi, gre torej za izpodbojno domnevo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nepravdni postopek - zdravstveno stanje udeleženca - začasno bivanje v domu za ostarele - ugoditev predlogu
V zadevah postavitve odrasle osebe pod skrbništvo Vrhovno sodišče praviloma presodi, da se bo postopek laže opravil pred sodiščem, ki je bližje kraju začasnega prebivališča. Takšna presoja je oprta na potrebe po opravi procesnih dejanj, ki jih je zaradi zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca ekonomično in humano približati začasnemu prebivališču starejše osebe – običajno gre za dom starejših občanov. Tako je tudi v tej zadevi Vrhovno sodišče presodilo, da se bo postopek laže opravil pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju, kjer nasprotna udeleženka v Domu starejših oseb začasno prebiva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - poslovanje v isti sodni stavbi - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Medsebojne povezave med predlagateljico in sodniki, ki bi narekovale delegacijo pristojnosti, morajo biti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne. Glede sodišča v Krškem je predlagateljica navedla samo, da pozna večino sodnikov in da je že dvakrat kandidirala za tamkajšnje sodniško mesto. Tovrstna poznanstva sama zase, brez drugih dodatnih okoliščin, po merilu razumnega človeka ne morejo vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost. Takšne povezave prav gotovo ne vzpostavlja niti dejstvo, da je predlagateljica dvakrat kandidirala za prosto sodniško mesto. Tudi če bi s posameznim sodnikom imela tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00061558
ZPP člen 184, 185, 185/1, 186, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 179, 299, 352, 365, 378.
predlog za dopustitev revizije - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - neprava sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pravica stranke do izjave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je bila v konkretnem primeru prvi toženki kršena pravica do izjave v zvezi z njenimi pritožbenimi navedbami o teku zakonskih zamudnih obresti od zvišanega dela zahtevka ter ali sta o teku slednjih odločitvi sodišč prve in druge stopnje materialnopravno pravilni?
predlog za dopustitev revizije - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev stikov - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je v konkretnem primeru odločitev o enakomerni porazdelitvi stikov med staršema (teden/teden) v največjo otrokovo korist?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 190, 198, 346.
predlog za dopustitev revizije - zahtevek za plačilo uporabnine - prekoračena uporaba nepremičnine - ugovor zastaranja - zastaranje zahtevka na plačilo uporabnine - razširitev tožbe - splošni petletni zastaralni rok - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je v okoliščinah obravnavanega primera materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je zastarala tožničina terjatev za plačilo uporabnin oziroma denarnih nadomestil za koristi od uporabe tožničinega deleža nepremičnine, zapadlih pred več kot 5 leti pred razširitvijo tožbe?