prepozna tožba - začetek teka roka za tožbo - zavrženje tožbe - akt izdan v obliki predpisa
Rok za vložitev tožbe je trideset dni (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Začetek teka roka za tožbo pa je odvisen od vrste oziroma narave pravnega akta, ki se izpodbija s tožbo.
Pri presoji pravočasnosti vložene tožbe je bistveno, kdaj je bil akt strankam vročen oziroma objavljen, kdaj je potekel rok za vložitev tožbe in kdaj je bila tožba dejansko vložena.
Sodišče ne more izdati začasne odredbe, da se obsojenec začasno (do pravnomočne odločitve o izpodbijanem aktu) pogojno odpusti s prestajanja kazni zapora, kot je to predlagal pritožnik. Takšna začasna odredba bi namreč presegala okvir možne odločitve sodišča o glavni stvari oziroma pravnega varstva, ki bi ga pritožnik lahko dosegel s končno meritorno odločitvijo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje, da voznika tovornega vozila tožnice ni mogoče šteti za sozavarovano osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS00061216
ZPP člen 285. ZUS-1 člen 45, 45/1. ZIL-1 člen 107, 107/3. URS člen 157, 157/2.
pristojnost slovenskega sodišča - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - mednarodna blagovna znamka
Dopusten je sodni preizkus odločitve oziroma ravnanja Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) v subsidiarnem upravnem sporu, če je slovensko sodišče pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku.
Odprava nejasnosti je terjala izvedbo materialnega procesnega vodstva, v okviru katerega predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se pred obravnavo ali med njo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo (285. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
predlog za dopustitev revizije - vračilo DDV - predlog za predhodno odločanje - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - koneksnost - zavrnitev predloga
V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno navesti kršeno pravno pravilo. Ker se v postopkih dopuščene revizije ne odloča o abstraktnih, hipotetičnih ali akademskih vprašanjih glede razlage prava, najsi bodo še tako pomembna, pri odločanju o predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče preizkusi, ali v predlogu zatrjevano kršeno pravno pravilo sploh predstavlja del veljavnega pravnega reda. Drugačno (nasprotno) postopanje bi namreč pomenilo, da bi Vrhovno sodišče dopuščalo revizije o predlaganih vprašanjih zgolj na podlagi trditev strank v njihovih predlogih, ne da bi opravilo preizkus izpolnjevanja vsebinskih predpostavk iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
Glede 367.a in 367.b člena ZPP velja "čisto razpravno načelo" in je utemeljitev teh predpostavk naložena predlagateljem postopkov z dopuščeno revizijo.
ZGD-1 člen 509. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izbris zakonitega zastopnika iz sodnega registra - skupščina d.o.o. - sklic skupščine - uvrstitev dodatne točke na dnevni red že sklicane skupščine - odpoklic direktorja družbe - veljavnost sklepa skupščine - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da skupščina predlagatelja v delu, ki se nanaša na odpoklic direktorja (predlagana 22. točka dnevnega reda), ni bila pravilno sklicana in zato sklep skupščine s tem v zvezi ni veljavno sprejet.
predlog za dopustitev revizije - stečajni postopek - stečajni postopek nad pravno osebo - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker revizija v stečajnem postopku nad pravno osebo ni dovoljena, je sodišče ne more dopustiti.
volitve v državni svet - samostojni poklic - samostojni podjetnik posameznik
Pojem „samostojnega poklica“, ki ga določa 96. člen Ustave Republike Slovenije pri opredelitvi sestave Državnega sveta se povezuje s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Pri volitvah v Državni svet se zato štejejo kot predstavniki samostojnih poklicev le tisti člani Inženirske zbornice Slovenije, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne (poklicne) dejavnosti, niso pa to tudi tisti, ki so kot delojemalci zaposleni pri pravnih in fizičnih osebah.
volitve državnega sveta - društvo - statut društva - upravni odbor - zavrnitev kandidature
Iz Statuta izhaja, da akte društva sprejema občni zbor, kar pomeni, da določitev kandidature za Državni svet RS s strani upravnega odbora na podlagi Pravilnika, ki ga ni sprejel občni zbor, ni v skladu s Statutom. Zavrnitev kandidature tako predlaganega kandidata (z izpodbijano odločbo DVK) je zato pravilna.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je nasprotna udeleženka predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, njen predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom ZNP-1).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 174, 174/1.
predlog za dopustitev revizije - poškodba pri delu - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - plačilo socialnih prispevkov - aktivna legitimacija - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je tožnik v primeru odškodnine iz naslova izgube na osebnem dohodku aktivno legitimiran za vtoževanje (in nato izplačilo) socialnih prispevkov iz bruto izgube.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnikov pooblaščenec je sodbo sodišča druge stopnje prejel 22. 8. 2022. Rok za vložitev predloga za dopustitev revizije je tako začel teči 23. 8. 2022 in se je iztekel 21. 9. 2022. Predlog, ki ga je tožnikov pooblaščenec na Vrhovno sodišče vložil s priporočeno pošiljko dne 22. 9. 2022, je vložen po poteku roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP, zato ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - preklic darila - prekluzivni rok za vložitev tožbe - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - zavrnitev pritožbe
Nosilni razlog za uporabo kasatoričnega pooblastila je, da zgolj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno pisanje sodbe, pravica strank do sojenja v razumnem roku (brez nepotrebnega odlašanja) ne bo trpela, po drugi strani pa bi bilo v nasprotnem primeru poseženo v pravico do pravnega sredstva, saj bi bil celotne sklop dejanskih ugotovitev plod postopka na zgolj eni stopnji sojenja.
ZVPot člen 57a - 57h. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 51a, 51a/3.
spor o krajevni pristojnosti - potrošniški spor - izbirna krajevna pristojnost - pogodba o paketnem potovanju - splošni pogoji pogodbe
V predmetni zadevi je predvidena izbirna krajevna pristojnost po kraju prebivališča tožeče stranke, ki je potrošnik (pogodba o organiziranju potovanja, katere kršitev zatrjuje tožeča stranka, je potrošniška pogodba v skladu z določbami 57.a do 57.h člena Zakona o varstvu potrošnikov). Ker je tožnica izbrala pristojnost Okrajnega sodišča v Celju (torej sodišča, na katerega območju je prebivališče tožnice), je za odločanje o zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju.
Splošni pogoji in navodila za potovanja iz predmetne pogodbe, sklenjene pred tem sporom, ne morejo vplivati na določbe o izbirni krajevni pristojnosti v tem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti v primeru dogovora o krajevni pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - prorogacijska klavzula - bivališče (sedež) pravdnih strank, prič, pooblaščenca - ekonomičnost postopka - zavrnitev predloga
Kljub temu da pogodbi urejata isto pravno poslovno življenjsko razmerje, vsebujeta različna dogovora o krajevni pristojnosti. Takšen pogodbeni dejanski stan pritrjuje tožniku, da je prvi toženec pristal na krajevno pristojnost sodišča v Celju. To sicer ne pomeni, da je pristojnost dogovorjena samo za celjsko sodišče, prav gotovo pa ima tožnik možnost izbire, da se odloči za celjsko (ali koprsko) sodišče. Ker bi morebitna delegacija pristojnosti okrnila tožnikovo izbirno upravičenje, so pogoji za delegacijo v takšnem primeru bistveno strožji in zajemajo zlasti druge tehtne razloge po 67. členu ZPP.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367č, 374, 374/1.
predlog za dopustitev revizije - pravna oseba - zakoniti zastopnik - pooblaščenec, ki ni odvetnik - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pri toženi stranki zaposlena delavka z opravljenim pravniškim državnim izpitom ni niti odvetnica, niti ni zakonita zastopnica tožene stranke, zato zanjo ne more vložiti predloga za dopustitev revizije.