ZNP člen 42, 59, 61, 62, 64,66, 66/2 , 66/3. ZPP člen 67.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - smotrnost - nepravdni postopek - začasno prebivališče - ugoditev predlogu
V postopku za prenehanje skrbništva je predvideno obvezno zaslišanje predlagatelja (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi njegov pregled s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer predlagatelj začasno biva.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - spor majhne vrednosti
Pravdno sodišče lahko obravnava v sporu majhne vrednosti zadevo, ki ob vložitvi zahtevka na sodišče glede na vrednost spornega predmeta izpolnjuje pogoje za sojenje v rednem postopku. To pomeni, da ni nujno, da se pri izbiri postopkovnih pravil uporabi mejna vrednost za opredelitev postopka majhne vrednosti, ki velja ob prvem procesnem dejanju (npr. vložitvi predloga za izvršbo). Če se ta kasneje med postopkom (večkrat) spremeni, se uporabi spremenjena/aktualna (zadnja).
V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev v višini 223,85 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti. Po osmem odstavku 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti revizije ni.
odmera dohodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - uporaba zakonske določbe za katero je ustavno sodišče ugotovilo njegovo neskladnost z ustavo - ugoditev reviziji
Za različno davčno obravnavo davčnih zavezancev, ki na podlagi sodbe, sodne poravnave ali izvensodne poravnave prejmejo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki je posledica telesne poškodbe, bolezni ali smrti, ter davčnih zavezancev, ki jim je na taki podlagi izplačana odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki izvira iz kakšnega drugega vzroka, ne obstajajo opravičljivi razumni in stvarni razlogi, je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost 5. točke 27. člena ZDoh-2 z drugim odstavkom 14. člena Ustave.
Ker izpodbijana sodba temelji na določbi zakona, ki je v neskladju z Ustavo, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu tožene stranke v ponovni postopek (prvi odstavek 94. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku je dolžan davčni organ revidentki ponovno odmeriti dohodnino za leto 2013, in sicer tako, da pri izračunu davčne osnove ne upošteva izplačila odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic, saj je to po 5. točki 27. člena ZDoh-2 dohodek, od katerega se dohodnine ne plača.
ZPP člen 351, 351/1, 354, 354/2, 355, 355/2, 357a. URS člen 25.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dolgotrajnost postopka - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
V konkretnem primeru postopek traja že več kot 16 let, kar vsekakor pomeni zelo hudo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Izkazana je zato kršitev drugega odstavka 354. člena in drugega odstavka 355. člena ZPP, ki sodišču druge stopnje kategorično prepoveduje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
zavrženje revizije - pravniški državni izpit (PDI)
Revizijo je bilo potrebno kot nedovoljeno zavreči že iz razloga, ker revident nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Revizija ni dovoljena tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), pri čemer je niti ni bilo mogoče dopustiti, saj revident predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ni razlogov za delegacijo pristojnosti pritožbenega sodišča, če eden izmed višjih sodnikov sodeluje pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje.
To še toliko bolj velja, če je o zadevi odločal sodnik, ki ni več zaposlen na pristojnem višjem sodišču. Ni torej mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Mariboru nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker bodo odločali o pritožbi zoper sklep, ki ga je izdala sodnica, ki je bila pred tremi leti zaposlena na tem sodišču.
predlog za dopustitev revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik izpodbija odločitev sodišča druge stopnje glede stroškov pravdnega postopka. Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je sodišče ob uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti pravnomočne odločitve, da sodišče ni pristojno za odločanje o predlogu predlagateljev za vrnitev podržavljenega premoženja in se zadeva odstopi v reševanje upravni enoti.
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 203. ZDDV-1 člen 76, 76/1-9, 82.
dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - pogodba o finančnem leasingu - odmera DDV - pogodba, ki se šteje za račun - predpisana vsebina računa - predhodna odločba Sodišča EU - razlaga prava EU - delna ugoditev reviziji - delna odprava odločbe - pravnomočno končan postopek
Če morajo biti za to, da se pogodba šteje za račun, z izdajo katerega nastane obveznost plačila DDV v smislu 9. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 oziroma 203. člena Direktive o DDV, v njej izkazana vsa dejstva, ki utemeljujejo pravico do odbitka, posledično lahko izostanejo samo tiste formalne sestavine računa, ki niso vsebinsko povezane z uveljavljanjem pravice do odbitka. Kateri podatki lahko izostanejo, je na splošni ravni težko opredeliti, vendar pa so to lahko zgolj tisti podatki, ki se ne nanašajo na vsebinsko dokazovanje okoliščin, ki so pomembne za uveljavljanje pravice do odbitka (npr. zaporedna številka računa, uporabljena stopnja DDV, če jo je mogoče ugotoviti iz v pogodbi navedenih zneskov). Med take formalne sestavine pa zanesljivo ni mogoče uvrstiti za navedeno vsebinsko presojo pomembnih elementov računa, kot je npr. količina in vrsta dobavljenega blaga ali obseg in vrsta opravljenih storitev oziroma datum, na katerega je bila opravljena dobava blaga ali dokončana storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00062665
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 34.
predlog za dopustitev revizije - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev v zapuščino - zahteva za vračilo nepremičnine - neodplačen pravni posel - vlaganje v skupno premoženje - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00062796
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84/2, 84a, 84a-2. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 285.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - materialno procesno vodstvo - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - začasna odredba ZUS-1
V postopku odločanja o začasni odredbi mora biti vsem strankam zagotovljeno ustrezno materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP). V zvezi s tem je tudi bistveno, da se predlagatelju začasne odredbe omogoči, da s svojimi navedbami in dokazi ustrezno napolni nedoločen pravni pojem težko popravljive škode iz 32. člena ZUS-1, če sodišče meni, da te zakonske zahteve ni izpolnil.
Ni dvoma, da sklep o pridržanju tožnika na Center za tujce posega v njegov pravni položaj. Vendar pa se lahko z izdajo začasne odredbe tožnika v tovrstnih zadevah varuje le pred nastankom težko popravljive škode, ki presega zgolj sam poseg v njegovo osebno svobodo oziroma svobodo gibanja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Potrebno varstvo javnega interesa namreč upravičuje sam odvzem prostosti oziroma omejitev gibanja kot posledico izpodbijanega akta. To izhaja iz vrednotenja, ki ga je opravil že zakonodajalec glede na naravo samega ukrepa in pogojev za njegovo izdajo v ZMZ-1.
Izdaja začasne odredbe torej v zadevi, kot je obravnavana, ne more temeljiti na samem dejstvu odvzema prostosti, temveč na obstoju težko popravljive škode, ki bi zaradi njega oziroma v povezavi z njim lahko nastala, še preden bi pristojno sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Navedena težko popravljiva škoda pa bi morala pretehtati nad potrebnim varstvom javnega interesa, da bi bilo začasno odredbo mogoče izdati (32. člen ZUS-1). Navedeno pa je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej.
- Ali in na kakšni pravni podlagi sta toženka in zavarovalnica glede na okoliščine obravnavane zadeve solidarni dolžnici?
- Ali so glede na določbo 963. člena Obligacijskega zakonika z izplačilom odškodnine iz zavarovanja na zavarovalnico prešle vse zavarovančeve pravice nasproti toženki?
- Ali je glede na pravdo P 1631/2012 nastopil intervencijski učinek?
- Ali in na kakšni pravni podlagi je terjatev zavarovalnice proti toženki v obravnavani zadevi zastarala?