ZPP člen 77, 78, 78/1, 80, 81, 81/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
procesna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - skrbništvo - procesna dejanja - izjava volje - naknadna odobritev procesnih dejanj - neodobritev tožbe
Tožnik je pravdno nesposobna oseba, ki sama ne more veljavno opravljati dejanj v sodnih postopkih, tožnikov skrbnik pa njegove vloge ni odobril. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sama opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic v sodnih postopkih. Pravdno nesposobna oseba torej ne more sama veljavno vložiti tožbe, s katero se začne upravni spor. Tudi poimenovanje vloge, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba sama, kot tožbe, ne more imeti za posledico obveznosti, da bi bilo takšno vlogo treba procesno obravnavati kot tožbo (tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015 in X Ips 193/2017). Smiselno enako velja tudi glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - odgovorna država članica - zavrženje prošnje - sistemske pomanjkljivosti - dokazni predlog - obrazložitev
Tožena stranka bi se morala opredeliti tudi do v upravnem postopku predloženega odgovora HPC in trditve, da je ravno ta organizacija pridobivala informacije, ki so bile podlaga poročilu AIDA. Glede na procesno stanje zadeve je tako treba šteti, da tožena stranka ni obrazložila zavrnitve navedenega dokaznega predloga, ki se nanaša na odločilno dejstvo, torej sistemske pomanjkljivosti hrvaškega azilnega postopka.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - formalna pravnomočnost - ekonomičnost postopka - spremenjene okoliščine - dejansko stanje - pravna podlaga - odprava izpodbijane odločbe - vrnitev v ponovni postopek
Če toženka ne more utemeljiti, da se za odločanje o dodelitvi BPP relevantno dejansko stanje in pravna podlaga od trenutka izdaje odločbe z dne 23. 11. 2022, na katero se sklicuje, nista v ničemer spremenila, predmetne tožnikove prošnje za BPP ne sme zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ampak mora (ob izpolnjenih ostalih formalnih predpostavkah) izvesti postopek njene vsebinske presoje.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Pravilen je toženkin zaključek v izpodbijani odločbi, da je bila tožnikoma za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. stopnji v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 1433/2017-IV, zaradi zvišanja preživnine, v preteklosti že dodeljena BPP, pri čemer pa sta bila oba odvetnika, postavljena za zagotavljanje BPP, razrešena iz razlogov na strani tožnikov (oz. njune zakonite zastopnice). Ker je bila v preteklosti tožnikoma za isti namen že dodeljena BPP, dva postavljena odvetnika pa sta bila iz razlogov na njuni strani (oz. na strani njune zakonite zastopnice) razrešena, je toženka v izpodbijani odločbi pravilno zaključila, da se skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da BPP tožnikoma ni bila dodeljena oz. da do nje (za isti namen) nista upravičena.
Tožena stranka je izdala drugostopenjsko odločbo, s katero je dokončno odločila o tožnikovi pravici, znotraj določenega dodatnega 7-dnevnega roka. Upoštevajoč dejstvo, da tožniku drugostopenjska odločba v času vložitve tožbe še ni bila vročena in posledično z izdajo le-te ni bil seznanjen, pa sodišče ocenjuje, da je bila tožba v trenutku vložitve upravičena, zato se mu povrnejo stroški postopka.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - volitve - tajnost glasovanja
Sama tajnost glasovanja za ustavnega sodnika ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ko je glasovanje enkrat zaključeno.
Sodišče v zvezi s tem poudarja, da namen tajnosti glasovanja iz prvega odstavka 14. člena ZUstS ni v tem, da se javnost nikoli ne bi smela seznaniti z anonimnimi glasovnicami po zaključenem glasovanju. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju reprezentativnega mandata poslancev oziroma v tem, da se lahko poslanci pri tajnem glasovanju svobodno opredelijo, brez da bi bili pri tem vezani na kakršna koli navodila.
Zagotovo je v javnem interesu tudi transparentnost izida zaključenega glasovanja na volitvah ustavnega sodnika.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - pohodna terasa - vzrok za nastanek škode
V zvezi z razlago določbe četrtega odstavka 5. člena SZ-1 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (RS) v sodbi II Ips 76/2017 z dne 11. 10. 2018 zavzelo stališče, da navedena zakonska določba ne izraža namena zakonodajalca, da se vsaka pohodna terasa, ki je opredeljena kot posamezni del stavbe, in hkrati predstavlja streho objektu, v celoti šteje za skupni del stavbe. Gradbeni element terase pa sestavljajo skupni deli, ki so v solastnini vseh etažnih lastnikov, t. j. hidro in toplotna izolacija.
posamični akt iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1 - javna korist - razlastitev - zavrženje tožbe
Sklep o ugotovitvi javne koristi nima značaja posamičnega akta. V 1. členu je nepremičnina opredeljena s parcelno številko in katastrsko občino. Toda to še ne pomeni, da gre za posamičen akt, ki bi posegal v pravico tožeče stranke. Povedano drugače, tožena stranka s sklepom ni odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Tako ne drži, da „dejansko pomeni razlastitev“. Ravno nasprotno, na lastninsko upravičenje tožeče stranke ne vpliva. Posledica sklepa ni odvzem lastninske pravice. Tožena stranka je samo ugotovila obstoj javne koristi za začetek morebitne razlastitve. Ta postopek bo lahko sprožila pred pristojno upravno enoto.
ZVPot člen 72. ZIN člen 28, 28/1, 33. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrepa tržnega inšpektorja - opozorilo - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pravno sredstvo zoper opozorilo, izdano v inšpekcijskem postopku, in to ne glede na to, ali je izdano po 53. členu ZP-1 ali po 33. členu ZIN (kot v obravnavani zadevi), ni dopustno. Pri obeh vrstah opozoril upravni organ glede na majhen pomen dejanja zavezancu oziroma kršitelju izda le opozorilo, ki pa v obeh primerih v ničemer ne posega v zavezančev pravni položaj in zanj nima nobenih pravnih posledic.
Sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnikove navedbe niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite, saj njegove navedbe, da je državo zapustil, ker ni zaslužil dovolj za preživetje sebe in svoje družine, ne gre povezati z nobenim od razlogov, kot izhajajo iz Ženevske konvencije in ZMZ-1. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno, da dejstvo, da je zaposlitev imel, izkazuje, da berberska narodnost ni razlog za tožnikovo slabo ekonomsko situacijo. Ravno tako je pravilna presoja tožene stranke, da iz tožnikovih navedb ni najti tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Maroko zanj ne bi bil varna izvorna država.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka - napačna uporaba materialnega prava
Tožnik je od dveh svojih družbenikov po Pogodbi o odsvojitvi poslovnih deležev odkupil dva poslovna deleža in za deleža v letu 2017 izplačal kupnino v znesku 770.000,00 EUR. Šlo je torej za eno prodajo vsakega družbenika družbi, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožnik pridobil lastna poslovna deleža, družbenika pa pravico do izplačila kupnine. Čeprav je mogoče pritrditi razlogom v izpodbijani odločbi in toženi stranki, da tudi po sklenitvi spornega pravnega posla v družbi tožnika ni prišlo do bistvenih sprememb v razmerju med tožnikom in družbenikoma, nakup lastnega poslovnega deleža sam po sebi ni vsebinsko prazen, umeten pravni konstrukt, ki bi lahko vodil do uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
Sodišče ugotavlja, da tožena stranka zahtevam, ki izhajajo iz 214. člena ZUP ni zadostila. V izpodbijanem sklepu ni pojasnila kateri stroški odvetnika v postopku BPP niso bili potrebni, posledično kateri od zahtevanih stroškov niso bili priznani, oziroma v kalikšnem delu so bili ti zavrnjeni, ravno tako pa ni navedla odločilnih razlogov za takšno odločitev. To pomeni, da svoje odločitve v zavrnilnem delu izpodbijane odločbe ni obrazložila.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - zamuda
Za presojo, ali je tožnica presegla standard presoje, kot ji ga dovoljuje 24. člen ZBPP, je bistveno, da se tožnica sklicuje na vročilnico, ki je javna listina. Iz te vročilnice, ki je v spisu, izhaja, da je bila odločba o prekršku št. 555009803311-1 tožniku vročena osebno 30. 3. 2023. Ker je vročilnica javna listina, dokazuje to kar je v njej navedeno. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Verodostojnosti navedene javne listine pa tožnik očitno ni uspel omajati z navedbo, da datum vročitve ne drži, niti z dokaznimi predlogi, ki jih v ničemer ne konkretizira. Dokazne moči vročilnice, iz katere izhaja, kateri akt je bil tožniku vročen (odločba o prekršku št. 555009803311-1) in kdaj mu je bil vročen (30. 3. 2023), tožnik ne more omajati niti z opozorili na nekosistentnosti v sklepu z dne 24. 4. 2023. Toženka ima torej prav, da gre za zadevo, ki očitno nima izgledov za uspeh. Ker je ostala v sferi očitnosti, ni presegla pooblastila iz 24. člena ZBPP.
Vprašanje kdaj je storitev opravljena, je odvisno od vrste odobrene BPP oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana organu za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP. Iz slednje pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost, kot to zmotno trdi tožnik.
GZ-1 člen 30, 30/7, 66, 66/1, 66/1-3, 66/2, 67. ZVKD-1 člen 28, 28/1, 28/3. ZUP člen 133, 133/1, 214.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - pravnomočno gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - varstvo kulturne dediščine - varstveni režim - kulturnovarstveno soglasje - mnenje - kulturnovarstveni pogoji - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka - odprava izpodbijanega akta - vrnitev v ponovni postopek
V tej zadevi je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdal negativno mnenje, iz katerega izhaja, da je isti organ tožniku za navedeni poseg izdal kulturnovarstvene pogoje. Kateri so ti pogoji, v kulturnovarstvenem mnenju ni navedeno. Obrazložitev kulturnovarstvenega mnenja je skopa, saj kulturnovarstvenih pogojev, na katere se izrecno sklicuje, ne navaja, navaja le tiste pogoje, s katerimi obravnavani poseh ni skladen. Sodišče pa v obravnavani zadevi ne more mimo dejstva, da je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da mu kulturnovarstveni pogoji nikoli niso bili izdani. Do tega ugovora se ni opredelil niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ, oba upravna organa navajata le, da je pristojni organ vezan na izdano negativno mnenje, čemur pa sodišče ne sledi, saj po določbah GZ organ na izdano mnenje ni vezan. Tako niti iz obrazložitve izpodbijanega akta niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, ali so bili tožniku sploh izdani kulturnovarstveni pogoji, na katere se sklicuje za tožnika sporno kulturnovarstveno mnenje, in kakšna je vsebina teh pogojev. Po presoji sodišča so navedeni razlogi za izdajo zavrnilnega dela izpodbijanega akta pomanjkljivi do te mere, da sodišču v tem delu ne omogočajo preizkusa njegove vsebinske zakonitosti, to je ne omogočajo preizkusa ugotovitve, da poseg ni skladen po predpisih, ki urejajo varstveni režim kulturne krajine, v kateri leži obravnavana nepremičnina.
ZVOP-1 člen 9, 9/1. ZODPol člen 5, 8, 8/1, 11. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 2/2, 2/2-d.
inšpekcijski ukrep državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnih podatkov
Ni pravne podlage, da bi se lahko policiji naložilo, da mora Poročila izmene OKC posredovati toženi stranki z izločenimi osebnimi podatki.
Izpodbijani Popravni sklep z dne 3. 3. 2023 po svoji pravni naravi ni popravni sklep, temveč je vsebinska odločitev o zadevi. Ker je bila ta odločitev sprejeta na podlagi 223. člena ZUP, je bila sprejeta s kršitvijo procesnih pravil.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52, 52/3. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2022) člen 5, 5/1. ZUP člen 7, 9, 146.
dovoljenje za stalno prebivanje - pravica do izjave - zadostna sredstva za preživljanje - zagotovljena sredstva za preživljanje - načelo varstva pravic strank
Prvostopenjski organ je sicer res v uvodnem delu dopisa citiral določilo 5. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, vendar pa v nadaljevanju kot razlog za zavrnitev prošnje navaja prenizke prejemke tožnika ter neporavnane davčne obveznosti in ne, ker je bilo potrdilo banke o stanju na varčevalnem računu pomanjkljivo. S tem pa po presoji sodišča ni bilo pravilno upoštevano načelo zaslišanja stranke, kot izhaja iz 9. člena ZUP. Tožnik je po tem pozivu še enkrat predložil potrdilo banke o stanju na varčevalnem računu na dan 10. 6. 2021, ponovno brez navedbe prometa v zadnjih šestih mesecih, organ pa po tem tožnikovem odzivu ni več seznanjal tožnika s tem, da je po mnenju prvostopenjskega organa zadržek tudi v neustreznem potrdilu banke, ampak je izdal izpodbijano prvostopenjsko odločbo.
Tožnik bi lahko izkazal promet na varčevalnem računu tudi že v postopku na prvi stopnji, če bi bil o tem ustrezno poučen oziroma če bi v pozivu stranke pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP bilo tožniku pojasnjeno, da je tudi bančno potrdilo neustrezno in ne le prenizki prejemki tožnika in neporavnana davčna obveznost.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2/1, 2/1-18, 2/1-18(a).
COVID-19 - fiksni stroški - povračilo stroškov
Tožnik v postopku ni izkazal, da je škoda oziroma pomoč, ki jo uveljavlja, posledica COVID-19 kot naravne nesreče. Tožnik le uveljavlja, da je oškodovan zaradi izbruha nalezljive bolezni in da mu mora biti dana možnost, da se vrne v položaj pred nastankom škode. Pri tem trdi, da je epidemija COVID-19 naravna nesreča kot to določa 8. člen ZVNDN in posledično sodi med izjeme iz podtočke (c) 4. točke 1. člena Uredbe 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe.