azil - očitno neutemeljena prošnja - lažna predstavitev razlogov - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - glavna obravnava
Glavna obravnava je namenjena izvajanju dokazov, ki so za odločitev pomembni (2. odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi predlagano zaslišanje tožnika o tem, ali je njegova prošnja za azil utemeljena in so podani pogoji za pridobitev azila, pa ni take vrste dokaz. Odločitev tožene stranke, ki je predmet presoje v obravnavanem upravnem sporu, namreč ni izdana na podlagi presoje, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje azila, pač pa v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku, v katerem upravni organ preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje, določene v 2. odstavku 35. člena ZAzil, izhaja, da je prošnja očitno neutemeljena. Tožena stranka je odločila, da je tožnikova prošnja očitno neutemeljena iz razloga 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil v povezavi z 2. alineo 36. člena ZAzil, ker je tožnik zavajal oziroma zlorabil azilni postopek z lažno predstavitvijo razlogov, na katere se sklicuje v prošnji. Za razjasnitev okoliščin te dejanske podlage pa tožnik v tožbi ni navedel nobenih okoliščin, niti predlagal nobenega dokaza.
azil - omejitev gibanja - ugotovitev istovetnosti prosilca
Prosilec za azil se v postopku za pridobitev azila ni izkazal z osebnim dokumentom, zaradi česar bo potrebno njegovo istovetnost ugotavljati (1. alineja prvega odstavka 27. člena ZAzil).
azil - omejitev gibanja - rok za izdajo upravnega akta - prezgodnja tožba
Če je s tožbo zahtevana izdaja dokončnega upravnega akta, kot je to v obravnavani zadevi, je po določbi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožba prezgodaj vložena, če ob njeni vložitvi še ni potekel rok, ki je s predpisi določen za izdajo akta oziroma za nastop molka. Za ugotovitev pravočasnosti tožbe je pomembno stanje ob njeni vložitvi, okoliščine, ki so se zgodile pozneje, pa ne učinkujejo za nazaj, kar pomeni, da potek 48-urnega roka od zatrjevanega ustnega izreka omejitve gibanja ne more odpraviti napake v obstoju procesnega pogoja za vložitev tožbe in zagotoviti, da bi se tožba obravnavala po vsebini.
ZUS-1 člen 59, 59/1, 76. ZAzil člen 29, 33, 35, 35/2-1, 36, 36/1-2.
azil - odločanje na seji - vsebina dokaznega predloga - glavna obravnava
V 1. odstavku 59. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave samo, če dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Vendar so v 2. odstavku 59. člena ZUS-1 določene izjeme od tega načela, izjema iz 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 pa dopušča sodišču, da odloči brez glavne obravnave tudi ob spornem dejanskem stanju, če stranke predlagajo taka nova dejstva ali dokaze, ki niso pomembni za odločitev ali pa jih ni mogoče upoštevati. Po 2. odstavku 51. člena ZUS-1 je namreč glavna obravnava namenjena izvajanju dokazov, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev, pa ti dokazi niso bili že izvedeni ali če druga dejstva kažejo na to, da jih je treba drugače presoditi. Strankin predlog za izvajanje dokazov mora biti zato obrazložen, obstoj in pravna relevantnost predlaganih dokazov mora biti utemeljena s stopnjo verjetnosti, kar pomeni, da mora stranka navesti konkretne okoliščine, ki bi jih bilo z izvajanjem predlaganega dokaza ugotoviti in utemeljiti, v čem so za odločitev pomembne. Če tožnik svojega predloga za zaslišanje ne konkretizira v navedenem smislu, ga sodišče prve stopnje utemeljeno šteje zgolj za golo zatrjevanje, ki za dolžnost oprave glavne obravnave ne zadošča.
ugovor zoper odločitev vrhovnega sodišča - zavrženje
Ni pomembno, kako je vloga poimenovana, pač pa njena vsebina; v obravnavani zadevi je tožnik ugovarjal pravnomočni odločitvi vrhovnega sodišča, sprejeti v postopku odločanja o pritožbi, in predlagal ponovitev odločanja v zadevi (oziroma ugoditev tožbi). Ker za ponovitev odločanja v zadevi, v kateri je že pravnomočno odločeno, v ZUS ni podlage, v ZUS pa ni določbe, ki bi zoper pravnomočne odločitve dopuščala ugovor, je bil tožnikov ugovor pravilno zavržen kot nedovoljen.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18714
ZUS-1 člen 77.
azil - odločitev sodišča oprta na spremenjeno dejansko podlago - odločanje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - glavna obravnava
ZUS-1 sodišču prve stopnje ne prepoveduje, da bi odločitev o tožbi oprlo na spremenjeno dejansko podlago, vendar takšne odločitve ni mogoče sprejeti na seji. Kadar sodišče prve stopnje odloči na seji, lahko odloči le na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta (60. člen ZUS-1).
odločanje o pritožbi - preizkus po uradni dolžnosti
Ker pritožnik ni navedel pritožbenega razloga, iz katerega izpodbija sklep sodišča prve stopnje in tega tudi ni mogoče razbrati iz vsebine pritožbe, je pritožbeno sodišče v uradnem preizkusu na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 presojalo, ali je bila storjena bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
Položaj stranke kot glavnega procesnega subjekta je treba ločevati od položaja, ki ga ima kot dokazno sredstvo (257. člen ZPP). Kadar namerava sodišče izvesti dokaz z zaslišanjem strank, jih je treba na narok, ne glede na to, ali imajo pooblaščenca, vabiti osebno (261. člen ZPP).
Posledica neupoštevanja določb o strogem osebnem vabljenju stranke je bila, da je sodišče prve stopnje o pravno pomembnem dejstvu zaslišalo le tožnico, ne pa tudi toženko, čeprav je slednja že v odgovoru na tožbo predlagala dokaz z zaslišanjem strank. Ker ni bilo nobenega utemeljenega razloga, da bi sodišče prve stopnje toženi stranki pravico do zaslišanja odreklo, je bilo porušeno procesno ravnotežje med strankama, saj je bila kršena pravica tožene stranke do izvedbe dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).