pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - razlogi o odločilnih dejstvih - drugi kazenski postopki - teža kaznivega dejanja
Sklep, da je pri obdolžencu, ki kratek čas po odpustu s prestajanja zaporne kazni stori nova kazniva dejanja in je zaradi tega priprt, še krajši čas po odpravi tega pripora pa stori še eno kaznivo dejanje, podana velika verjetnost (realna nevarnost), da bo kazniva dejanja ponavljal, je povsem utemeljen in razumen.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - vpliv nedovoljenega dokaza - dvom v nepristranskost - izločitev izvedenca - zahteva za izločitev - izločitev nedovoljenega dokaza - izločitev po razglasitvi sodbe - dopolnitev pritožbe po poteku roka za pritožbo - protispisnost - izvajanje dokazov v korist obtoženca - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče po razglasitvi sodbe ne more posegati v dokazno gradivo z vključitvijo ali izločitvijo dokazov in je predsednica senata z izločitvijo pisnih mnenj izvedencev po razglasitvi sodbe ravnala v nasprotju z določbami 4. odstavka 340. člena ZKP, vendar to ne predstavlja nobene od bistvenih kršitev postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, zahteva pa tudi ne zatrjuje, da je takšno ravnanje samo po sebi vplivalo oziroma bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
pripor - utemeljen sum - prosta presoja dokazov - okoliščine, ki utemeljujejo sklep o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja - materialni dokaz
Na podlagi objektivnih (obdolženec je prenašal 20,3 grama heroina, vrednega 1000 EUR, ki se je nahajal v škatlici cigaret in v šestih manjših PVC vrečkah) in subjektivnih okoliščin (obdolženec je odvisnik od mamil, nezaposlen, brez premoženja, prejema le socialno podporo, je večkratni povratnik in se zoper njega vodita še dva kazenska postopka zaradi enakih kaznivih dejanj) je izkazan utemeljen sum, da je obdolženec mamilo prenašal z namenom prodaje, četudi tega namena materialni dokazi ne potrjujejo, saj t.i. notranjih - subjektivnih dejstev že po naravi stvari ni mogoče dokazovati z neposrednimi materialnimi dokazi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23832
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 420, 420/2.KZ člen 123, 217, 217/1.
pripor - pogoji za pripor - utemeljen sum - goljufija - begosumnost - veljavnost KZ za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini
Dejstvo, da ima osumljenec stalno bivališče v Republiki Madžarski, ki je članica Evropske zveze, samo po sebi ne odpravlja pripornega razloga begosumnosti.
Nepravočasen preizkus pripornih razlogov po vložitvi (izročitvi) obtožnice sicer lahko pomeni kršitev obtoženčeve pravice do osebne svobode (19. člen Ustave), ni pa zato tudi sklep o njegovem podaljšanju nezakonit. Z izdajo izpodbijanega (zakonitega) sklepa o podaljšanju pripora, ki učinkuje zoper obtoženca šele od njegove vročitve, ne pa za nazaj, je bilo nezakonito stanje odpravljeno.
Čeprav obdolženi še ni bil obsojen za istovrstno kaznivo dejanje, na podlagi objektivnih okoliščin (prenašanje skoraj 300 g nevarne droge kokain z namenom prodaje ter možen zaslužek 30.000 eurov) in subjektivnih okoliščin, ki kažejo na obdolženčeve osebne lastnosti (obdolženi je že bil kaznovan in zoper njega tečejo še drugi kazenski postopki), izpodbijana sklepa utemeljeno ugotavljata nevarnost ponavljanja istovrstnih kaznivih dejanj.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - begosumnost - varščina - sklep o priporu - obrazložitev - pravica do pritožbe - presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izpodbijana odločba
Varščine ni mogoče uporabiti v določenih primerih ponovitvene nevarnosti, kjer ni sorazmernosti med varščino kot premoženjskim, materialnim pojmom in vrednotami, ki jih je potrebno zavarovati, med temi tudi zdravje.
Razlike med razlogi in dejstvi, ki jih tožnik navaja v prošnji za azil in kasneje na zaslišanju, so lahko podlaga za utemeljen sklep, da tožnik z neresnično predstavitvijo razlogov skuša zlorabiti azilni postopek.
ZUP (1986) člen 267.ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 92, 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 339, 339/2-14.
ničnost odločbe o podržavljenju - pristojnost organa - nepravilen ali nezakonit akt o podržavljenju
Da se lahko odločba izreče za nično, mora biti izpolnjen eden od pogojev iz 267. člena ZUP (1986). Pristojnost organa zajema njegovo zakonsko pooblastilo, da odloča o upravnih stvareh na področjih, za katera je ustanovljen. Za odločanje o zaplembah so bile z Odlokom AVNOJ pristojne zaplembne komisije, le za zaplembe vojnim zločincem pa je bilo pristojno sodišče. Ker v tem primeru prejšnji lastnik ni bil vojni zločinec, za zaplembo njegovega premoženja ni bilo pristojno sodišče. Če pa je zaplembna komisija kot pristojni organ izdala nepravilno ali nezakonito odločbo o zaplembi, ne gre za vprašanje pristojnosti organa, temveč za nezakonito odločbo po vsebini. To pa ni razlog za ničnost.
ZUP člen 129, 129/1-4.ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - obnova postopka - ponovni predlog - ista dejanska in pravna podlaga - o prvotnem predlogu še ni pravnomočno odločeno - zavrženje
Predlog za obnovo postopka zoper iste upravne akte se zavrže, če o predhodnem predlogu za obnovo postopka zoper iste upravne akte, vložene na isti dejanski in pravni podlagi še ni bilo pravnomočno odločeno.
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Če je tožba vložena pri drugem organu in ne pri prvostopnemu sodišču, je pravočasna, tudi če jo sodišče prejme po 30-dnevnem roku, če je zamudo mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. Pritožbeni ugovori, ki se ne nanašajo na predmet upravnega spora, niso upoštevni.
Če je zahteva za denacionalizacijo premoženja fizične osebe kot samostojna zahteva ali kot dopolnitev zahteve ali kot sprememba zahteve, vložena po 7.12.1993, se kot prepozna zavrže.
ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/4, 324.ZUS-1 člen 85, 85/1-1, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.ZDen člen 4, 6, 6/2.
denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - odločba Ustavnega sodišča - drugačna razlaga materialnega prava - pravočasnost predloga - uporaba določb ZUP 1986 ali ZUP 1999
Postopek, končan z dokončnim upravnim aktom, je dopustno obnoviti le iz razlogov, ki so taksativno navedeni v ZUP. Med njimi pa nista navedena odločba Ustavnega sodišča in tudi ne drugačna razlaga materialnega prava od tiste, kot je veljala v prejšnjem postopku. Predlog za obnovo postopka, vložen po poteku 3-letnega objektivnega roka, se zavrže kot prepozen.
ZDen člen 61, 61/1, 61/2, 61/3, 64, 64/1.ZUS-1 člen 92, 107, 107/1, 107/2.URS člen 125, 156.
denacionalizacija - prepozna zahteva
Če je zahteva za denacionalizacijo premoženja fizične osebe vložena po 7.12.1993 se zavrže kot prepozna. Denacionalizacijski postopek se začne praviloma na zahtevo upravičenca oziroma njegovega pravnega naslednika, ne pa po uradni dolžnosti.
ZDen člen 3, 4, 5, 9, 12, 63, 63/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1.URS člen 22, 125, 156.
denacionalizacija - državljanstvo - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičena - človekove pravice
Jugoslovansko (in slovensko) državljanstvo ob podržavljenju, priznano po predpisih po 9.5.1945, je edini od ključnih pogojev za denacionalizacijo. Če ni izpolnjen, se premoženje ne vrača. Izpolnjevanje tega pogoja se izkazuje z izpiskom iz državljanske knjige ali s pravnomočno odločbo po 3. odstavku 63. člena ZDen. Ugotavljanje državljanstva je predhodno vprašanje v denacionalizaciji, o tem odloča organ za notranje zadeve, denacionalizacijski organ pa je na to odločitev vezan. Ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
ZAzil člen 25, 25/2, 27, 27/1-3, 27/2-2, 27/5, 36, 36/2.ZUS-1 člen 76.
azil - omejitev gibanja - zavajanje ali zloraba azilnega postopka - lažno prikazovanje razlogov za azil
Če je podan kateri od razlogov za omejitev gibanja, se prosilcu za azil gibanje omeji. Za sum zavajanja oz. zlorabe azilnega postopka se šteje tudi lažno prikazovanje razlogov za azil, kar je podano tudi, če prosilec navaja neverodostojne ali bistveno različne razloge za zapustitev izvorne države.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je po samem zakonu nastopilo zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava. Če je podano zastaranje, je treba razveljaviti odločitev o odmeri sodne takse.
ZUS-1 člen 76, 82. ZST člen 2, 3, 3-8. ZUreP člen 104, 104/5.
razlastitev - sodna taksa v upravnem sporu - taksni zavezanec
Sodna taksa je obveznost, ki se po 3. členu ZST plačuje pred sodiščem tudi za uvedbo sodnega postopka. Obveznost za plačilo sodne takse v sodnem postopku upravnega spora je določena v 8. točki 2. člena ZST, v ZST pa ni določbe, po kateri se sodne takse ne bi plačevale v sodnem postopku, v katerem je s tožbo izpodbijana odločitev, sprejeta v upravnem postopku razlastitve. 5. odstavek 104. člena ZUreP-1 tudi ne ureja stroškov sodnega postopka (kamor seveda spadajo tudi sodne takse), pač pa upravnega postopka razlastitve.