ZOFVI člen 96, 96/5.ZUS-1 člen 94, 94/1, 107, 107/2. ZPPčlen 154, 155, 165.
šolstvo - napredovanje v naziv - delovne izkušnje
Neutemeljeno je sodišče prve stopnje pritrdilo napačnemu stališču tožene stranke, da tožnica ob vložitvi predloga za napredovanje ni izpolnjevala pogojev za zaposlitev in s tem tudi ne za napredovanje, ko 13 let pred vložitvijo predloga ni v celoti izkazovala delovnih izkušenj. Pogoji za napredovanje se ugotavljajo za obdobje, ki je za napredovanje pravno pomembno, ne pa za stanje ob sklenitvi delovnega razmerja. Ker niti Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive niti ZOFVI v času vložitve predloga nista izrecno predpisovala ustreznost delovnih izkušenj, delovnih izkušenj dela učitelja praktičnega pouka ni mogoče šteti za neustrezne delovne izkušnje.
ZDen člen 62. ZUP (1986) člen 216, 216/1.ZUS-1 člen 85, 85/2.
denacionalizacija - vezanost upravnega organa na zahtevek - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - načelo dispozitivnosti
V postopku denacionalizacije velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka. ZDen v 62. členu določa obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati, in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.
ZDen člen 16, 16/3, 51, 51/1, 51/3. ZVGLD člen 57, 61.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1.
denacionalizacija - lovska družina kot zavezanka
Čeprav so bile lovske družine družbene organizacije, so se za njih uporabljali predpisi o društvih, in so lahko imele tudi zasebno lastnino poleg pravice uporabe na družbeni lastnini. Glede na to so v postopku denacionalizacije lahko zavezanke le za vračilo premoženja, ki so ga kot družbenega imele v uporabi, ne pa tudi za zasebno premoženje, ki so ga imele kot društva - civilne pravne osebe v lasti. Zemljiška knjiga je uradna evidenca o lastništvu nepremičnin, in podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa za obstoječe, dokler se ne izkaže nasprotno.
V primerih, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazila o plačilu takse (to je zavezanec storil šele v pritožbenem postopku), se po določbah tretjega odstavka 29. člena v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZST izterja le kazenska taksa. Če iz potrdila izhaja, da je bila taksa plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk, če pa taksa ni bila plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa po drugem odstavku 29. člena ZST, torej taksa s pribitkom 50% na takso, ki jo je bil zavezanec dolžan plačati. Ker je tožečo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je sodišče prve stopnje pravilno opravilo vročitev naloga in opomina za plačilo sodnih taks v skladu z določbami prvega odstavka 137. člena ZPP, saj bi bila vročitev neposredno stranki v nasprotju z navedeno določbo. Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da stranka ni dobila nobenega naloga oziroma opomina.
ZPIZ člen 247, 248.ZPIZ-1 člen 447.UZITUL člen 16.ZDen člen 2, 16, 16/3, 51, 88.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1.
vračanje premoženja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - vračanje v naravi - vračanje v obliki odškodnine - tuja pravna oseba
Premoženje, ki je bilo ob uveljavitvi ZPIZ v sredstvih podjetij s sedežem izven Slovenije, ni bilo pod ingerenco Republike Slovenije, zato ne more biti predmet vračanja v naravi po ZPIZ. Po tem zakonu pa se podržavljeno premoženje ne vrača v obliki odškodnine.
pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje in tožbe - vročilnica kot javna listina - pričetek teka roka - objektivni rok
Če iz vročilnice kot javne listine izhaja datum prejema odločbe tožene stranke, se pravočasnost tožbe in predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s tožbo presoja po datumu vročitve odločbe tožene stranke, ki izhaja iz vročilnice, razen če stranka po postopku in na način za dokazovanje neverodostojnosti dokaže, da je vročilnica kot javna listina neverodostojna. Tega pa v tem primeru stranka niti ni zatrjevala.
Zapisnik pooblaščenega delavca Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o pregledu finančnega poslovanja koncesionarja ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
Pravica do plačila za delo, ki ga je tožeča stranka kot podizvajalka opravila na podlagi kooperantske pogodbe, je relativna, obligacijska pravica, ki učinkuje med njo in njeno pogodbeno stranko, to je izvajalcem gradbenih del (148. člen ZOR). Tožeči stranki se je le izvajalec gradbenih del zavezal, da ji bo za njeno delo plačal in ji je za to tudi odgovarjal. Ostale osebe, ki se k temu niso zavezale, po splošnih pravilih obligacijskega prava tožeči stranki niso dolžne zagotavljati pravičnega plačila za njeno delo. Izjemo predstavlja 612. člen ZOR, ki podizvajalcu pod določenimi pogoji omogoča direktno tožbo proti naročniku (ki je v pogodbenem razmerju z izvajalcem, ne pa tudi s podizvajalcem).
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka izvajalcu poravnala vse obveznosti iz začasnih situacij, tožeča stranka plačila za svoje delo ne more več zahtevati neposredno od tožene stranke na podlagi 612. člena ZOR.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - kapitalizirane obresti
V primeru, ko je ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek. V obravnavani zadevi se obresti, čeprav kapitalizirane, uveljavljajo skupaj z glavnico, torej niso glavni zahtevek.
aktivna procesna legitimacija - odtujitev pravice, o kateri teče pravda - sprememba tožbe - pravno nasledstvo v pravdi
Sprememba tožbe ni v ničemer spremenila procesnega položaja tožeče stranke. Ta je namreč ohranila položaj tožeče stranke, in sicer na podlagi določbe prvega odstavka 190. člena ZPP, po kateri odtujitev pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda ne dokonča med istima strankama. Ni prišlo do procesnega nasledstva po določbi drugega odstavka 190. člena ZPP, saj za to niso bile podane potrebne izjave. Da bi namreč skladno s slednjo namesto tožeče stranke (kot odstopnice v sporu uveljavljene terjatve) v pravdo vstopila prevzemnica te terjatve, bi morali privoliti tožeča in tožena stranka (ter tudi prevzemnica terjatve, saj nihče ne postane tožnik proti svoji volji).
gospodarski spor - revizija zoper sklep - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrženju revizije - izostanek z naroka za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za preložitev naroka - upravičeni razlogi za zamudo naroka - napaka na vabilu na narok - nujna zadržanost odvetnika - zamuda roka za vložitev revizije zaradi napake odvetnika - zdravstveno stanje zakonitega zastopnika stranke - sodelovanje stranke v postopku - pravočasnost revizije
Za odločanje o preklicu naroka ne zadostuje le (pavšalna) strankina trditev, ki je ni mogoče preizkusiti.
Odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna že zato, ker tožena stranka neopravičeno ni pristopila na narok, ki je bil določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje (118. člen ZPP).
Utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje je lahko le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, kar pa "evidentna oz. očitna jasna napaka odvetnice" ni.
ZPP člen 17, 17/3, 207, 207/2.ZIZ člen 34, 34/3, 35. ZIZ-E člen 11, 78.
spor o pristojnosti - prekinitev postopka - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ustalitev pristojnosti
Prekinitev postopka (zaradi stečaja toženke) ni ovira za odločitev v (predloženem) sporu o pristojnosti, v katerem gre za reševanje vprašanja izvedbe postopka, ki v ničemer ne prizadene pravice strank do izjave, varstvu katere so pravila ZPP o prekinitvi postopka v prvi vrsti namenjena.
Z določbo 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 115/2006, v nadaljevanju ZIZ-E), je (historični) zakonodajalec sicer res nameraval odpraviti navedeno stališče o brezizjemni ustalitvi pristojnosti (primerjaj Poročevalec DZ RS, št. 92, 8.9.2006, str. 28-29), toda novelirana ureditev je začela veljati šele dne 25.11.2006 (78. člen ZIZ-E). Upnica je predlagala izvršbo z dodatnim sredstvom izvršbe dne 17.3.2006, torej še pred uveljavitvijo ZIZ-E, zato stališče po novelirani ureditvi v tej zadevi še ni moglo veljati.
ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/4.ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2, 42/3.
potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - fikcija vročitve - vročanje podjetnikom posameznikom - zahteva za varstvo zakonitosti
Določbo 3. odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je treba smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti. Zaradi napake pri vročanju, zaradi katere vročitev ni pravilno opravljena, ne more začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, niti paricijski rok. Če je v obravnavanem primeru šlo za takšno napako pri vročanju, sklep o izvršbi ni mogel postati niti pravnomočen niti izvršljiv. Če sodišče zmotno šteje vročitev za opravljeno in na odločbi potrdi pravnomočnost, je za take napake treba uporabiti določbo 3. odstavka 42. člena ZIZ.
Ureditev iz 142. člena ZPP zadeva le način vročanja, ne pa samega kraja vročanja in zato ne pomeni, da podjetniku posamezniku ne bi bila dopustna vročitev na naslovu sedeža. Glede na to, da je funkcija Poslovnega registra Slovenije pravzaprav enaka funkciji sodnega registra (načeli javnosti in publicitete), je treba za podjetnika posameznika smiselno uporabiti 4. odstavek 141. člena ZPP, skladno s katerim je mogoča fikcija vročitve na naslovu sedeža, ki je naveden v registru.
pogodba o pristopu k dolgu - naknadna odobritev pogodbe - konkludentna dejanja pristopnika
Da bi iz konkludentnih dejanj tožene stranke lahko sklepali, da je naknadno odobrila pogodbo, morajo biti ta dejanja jasna in nedvoumna (na primer delna izpolnitev pogodbe ali kaj podobnega). To še posebej velja za naknadno odobritev pogodbe o pristopu k dolgu, s katero se pristopnik zavezuje upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika, ne da bi imel do njega kakšno nasprotno terjatev.
inominatna pogodba - okvirna pogodba o delu - razlaga pogodbe
Sporni dogovor predstavlja v poslovni praksi pogosto in avtonomno izoblikovano (inominatno) pogodbo, poznano kot okvirno pogodbo, ki v svojih osnovnih značilnostih temelji na pogodbi o delu. Obravnavana pogodba ima namreč bistvene elemente za njeno praktično izvajanje. Na njeni podlagi bi se lahko sklepale posamične (mesečne) pogodbe o delu, za točno določene modele, količine in vrste izdelkov, s točno določenimi roki izdelave in cenami dela. Obravnavana okvirna pogodba predstavlja podlago za sklenitev konkretnih pogodb o delu, pogodb o mesečnih konfekcijskih storitvah.
zavrženje revizije - izbris stranke iz sodnega registra - neobstoj stranke - pravni interes za revizijo
V času vložitve predloga za obnovo tožena stranke ni več obstajal. Postopka s stranko, ki ne obstaja in nima pravnih naslednikov, ni mogoče obnoviti. Takšna stranka namreč ne more pravno učinkovito opravljati pravdnih dejanj, in tudi vročitve ji ni mogoče zagotoviti. Skratka, pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka. Tožeča stranka zato nima pravnega interesa za revizijo, saj tudi v primeru uspeha, obnova ne bi bila mogoča.
ustavitev izvršbe - predlog za razširitev izvršbe - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti med drugim tudi v primeru, če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Navedena določba se nanaša tudi na potrdilo o pravnomočnosti, ki je predpostavka izvršljivosti. V obravnavanem primeru je bilo pravnomočno razveljavljeno potrdilo o pravnomočnosti na izvršilnem naslovu. Sodišče je na to dejstvo pravilno pazilo po uradni dolžnosti in zato zavrnilo upnikov predlog za razširitev izvršbe.
ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212, 339, 339/1, 339/2-8.ZOR člen 154.
trditveno in dokazno breme - pravno pomemba dejstva - dokazi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje prič - odgovornost države - zavrnitev izdaje dovoljenja za opravljanje GSM storitev mobilne telefonije - podlage odškodninske odgovornosti - škoda
Iz zakonskih določb o navajanju dejstev in izvajanju dokazov (glej zlasti prvi odstavek 7. člena, prvi odstavek 180. člena in 212. člen ZPP) jasno sledi, da mora pravdna stranka najprej določno navesti pravno pomembna dejstva, dokaze pa predlagati zato, da se ta dejstva dokažejo. Tega pa tožeča stranka glede na to, kako je navedla dejstva o škodi, ni storila.
Z izpodbijano sodbo je bila potrjena odločitev o denarnem zahtevku, kar pomeni, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP). Ker ta ne dosega revizijske vrednosti, revizija ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - pravočasnost - sodne počitnice - tek procesnih rokov - nujne zadeve - pripor
Med nujne zadeve, v katerih sodišča opravijo naroke in odločajo v času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice), se štejejo tudi preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta prostost.