Sklep o postavitvi izvedenca je sklep procesnega vodstva in se z njim ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank v postopku. Zato ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23423
ZKP člen 129, 129/1.KZ člen 302, 302/1, 302/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - delna pravnomočnost - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - zakonski znaki kaznivega dejanja - grožnja uradni osebi - grožnja vsem prisotnim pri uradnem dejanju
Grožnja je bila hkrati namenjena vsem prisotnim (najetim delavcem in policistom), tedaj je bila grožnja obsojenca usmerjena neposredno tudi na prisotnega inšpektorja in opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
ZAzil člen 27, 27/1-1, 27/1-3, 36, 36/1-3, 36/1-5.ZUS-1 člen 76.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Tožena stranka je utemeljeno sklepala, da je v obravnavanem primeru podanih več razlogov za omejitev gibanja, med drugim, ker je ugotovila, da se tožnik v postopku za pridobitev azila ni izkazal z osebnim dokumentom, zaradi česar bo potrebno njegovo istovetnost ugotavljati (1. alinea 1. odstavka 27. člena ZAzil).
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 325, 325/1. ZVCP(1998) člen 33, 33/1-1.
kršitev kazenskega zakona - razlaga pravne norme - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa - prehitevanje že prehitevanega vozila
Jezikovna razlaga določbe 1. točke prvega odstavka 33. člena ZVCP (1998), po kateri je pravna kršitev podana le, če voznik vozila, ki ga drug voznik že prehiteva, prehiti, to je prehitevanje že prehitevanega vozila prične in tudi dokonča, je življenjsko in tudi pravno nelogična in v nasprotju z vsebino zakona.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - zavrženje revizije
Ker toženec v reviziji terja "zmanjšane odškodnine za kakih 800.000 SIT do 1.000.000 SIT", taka opredelitev omogoča samo presojo, da revizijsko izpodbijani znesek le dosega, ne pa tudi presega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pristojno sodišče kot stranka postopka - objektivna pristranskost sodišča
Kot eden od tožencev je opredeljeno tudi sodišče, pri katerem je vložena tožba in ki samo sebi seveda ne more soditi. Zatrjevane okoliščine v povezavi z navedenimi toženimi strankami pa bi poleg tega lahko negativno vplivale na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - odgovornost za zapustnikove dolgove - smrt zapustnika
Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove kot ena od pravnih posledic, ki izhajajo iz ZD oziroma pridobitve dedne pravice in lastnosti dediča, nastane v času smrti zapustnika. Trenutek smrti je zato tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-10, 371/1-11, 385, 392, 392/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepoved reformatio in peius - pritožba v škodo obtoženca - nedovoljeni dokazi - razveljavitev sodbe - razbremenilni dokazi - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Institut prepovedi reformatio in peius oziroma spremembe na slabše predpisuje, da se sodba ne sme spremeniti v obtoženčevo škodo, če je pritožba podana samo v njegovo korist. Če je pritožbo vložila državna tožilka v obtoženčevo škodo, pa sodišče glede na razveljavitev sodbe zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka o njej ni odločalo, ni mogoče šteti, da je bila pritožba podana samo v korist obtoženca. Slednje bi veljalo le, če bi sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo državne tožilke kot neutemeljeno, ali če bi državna tožilka pritožbo pred odločanjem pritožbenega sodišča umaknila.
ZMZPP člen 12, 12/1, 50, 50/1, 52, 52/3, 52/4, 96, 96/1, 97, 97/1.URS člen 25.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - izključna pristojnost slovenskega sodišča - identiteta stranke
V postopku, v katerem se odloča, ali bo tuja sodna odločba učinkovala na območju Republike Slovenije, je povsem nepomembno, v kakšnem materialnopravnem razmerju je bil predlagatelj z družbo D. L. d.o.o. oziroma D. L. G.. Za presojo identitete med sodbo, katere priznanje se zahteva, in predlogom z dne 7.10.2003, naperjenim zoper D. L. d.o.o., je odločilno le, kako je bila subjektivno opredeljena tožena stranka v sodbi Delovnega sodišča v Münchnu z dne 7.11.2001 opr. št. 30 Ca 14169/01.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravno ravnanje pristojnega sodišča
Če bi v zadevi odločalo pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
prepozna pritožba - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - očitna pomota pooblaščenca - odvetnik
Očitna pomota se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku, vendar to ne pomeni, da lahko vsako napako odvetnika štejemo za očitno pomoto. Izjeme je namreč treba ozko razlagati in zato očitne pomote ni mogoče pripisati odvetniku, ki je pri sestavljanju vloge ravnal neskrbno. Takšen je primer, ko je odvetnica pritožbo naslovila na nepristojno sodišče.
dokazovanje - dokaz z izvedencem - napaka volje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker je tožeča stranka sama izpovedala, da je bila v času sklepanja pogodbe prisebna, niso izpolnjeni pogoji iz 243. člena ZPP za postavitev izvedenca. Ob takšni izjavi namreč sodišče ne potrebuje strokovnega znanja za odločitev o tem dejanskem vprašanju.
ZKP člen 325, 371/1-8.URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - nedovoljeni dokazi - privilegij zoper samoobtožbo - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - izjave soobtoženih - zagovor obtoženega - branje prejšnje izpovedbe obdolženega
Kadar obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se obsodilna sodba ne sme izključno ali odločilno opirati na njihove izjave. Za takšen dokaz gre tudi tedaj, kadar je sodišče, ki je sodbo izreklo, tudi druge dokaze presojalo predvsem iz vidika, ali potrjujejo sporne izjave obremenilne priče.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrnitev posojil - različna podlaga posojil - vrednost spornega predmezta - zavrženje revizije
Določitev revizijske vrednosti spora s seštevanjem več danih posojil je glede na drugi odstavek 41. člena ZPP napačno. Zahtevano plačilo tolarske vrednosti posojenih nemških mark opredeljeno z uradnim tečajem na točno določene datume, onemogoča izračun revizijsko sporne vrednosti, ki pa za nobeno od posojila ne presega revizijskega praga.
V primeru obročnega plačila premije se je treba opreti na 2. odstavek 913. člena ZOR, ki ureja primer, ko je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, in določa, da v tem primeru začne teči jamstvo zavarovalnice na dan, ki je v pogodbi določen kot dan zavarovanja. V polici je jasno navedeno, da začne zavarovanje teči 30.3.1998, vendar ob upoštevanju navedene klavzule le, če je do tega dne plačan prvi obrok premije. V nasprotnem primeru jamstvo zavarovalnice začne šele po plačilu prvega obroka premije. Obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino, tako ni nastala, saj je škodni primer nastal pred plačilom premije (prvega obroka).
azil - omejitev gibanja - ustrezen dokument s sliko - dokazovanje istovetnosti
Tožnik niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni zatrjeval, da bi imel ustrezen dokument s sliko v smislu 75. člena Zakona o tujcih (ZTuj), kar pomeni, da svoje istovetnosti na ZTuj predpisan način ni mogel dokazati. To pa po 1. alinei 1. odstavka 27. člena ZAzil zadošča za omejitev gibanja.