Smisel sistema prekluzij, ki ga vsebuje 286. člena ZPP, je v udejanjanju načela ekonomičnosti (1. odstavek 11. člena ZPP), v sedanjem času še zlasti zaradi zagotovitve sojenja v razumnem roku. Doseže se s tem, da sodišče prepoznih dejstev in dokazov ne upošteva in zaradi tega postopek prej zaključi. Če prepozna dejstva in dokaze kljub temu upošteva in se zato postopek podaljša, tako njegovo ravnanje samo po sebi še ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katere bi bilo treba sodbo sodišča razveljaviti in mu zadevo vrniti v novo sojenje.
Napačna obrazložitev sodbe (še) ne pomeni bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Podana bi bila le tedaj, če sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti. Razlogi pritožbenega sodišča pa so taki, da jih je mogoče preizkusiti (razumeti).
ZDSS-1 člen 7. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 7. ZPP člen 25, 32.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina zaradi postopka DURS
Nobena od podlag za določitev pristojnosti, ki jih navaja tožnica (nepravilna prijava samostojne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti pri DURS, nepredložitev podatkov o priglasitvi, itd. DURS, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma Zavodu za zdravstveno zavarovanje, utaja prejema odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, napake pri izterjavi prispevkov in nepravilen obračun obresti DURS) ne pokrije področja predvidenih socialnih sporov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (7. člen ZDSS-1). V tem sporu zato ni podana pristojnost socialnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4001393
ZOR člen 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - omejevanje pravice do koriščenja vode - upravna odločba - nesklepčnost tožbe - obseg škode - zastaranje odškodninske terjatve
Zahtevek tožeče stranke zoper tretjo toženko ni utemeljen zato, ker tožeča stranka ni dokazala vzročne zveze med očitanimi protipravnimi ravnanji in škodo, ker obseg škode ni dovolj določno opredeljen in zaradi zastaranja. Vsak od navedenih razlogov zadostuje za zavrnitev zahtevka v celoti.
Zahtevek za izplačilo prikrajšanja pri plači ni povezan s prenehanjem delovnega razmerja (2. točka 31. člena ZDSS-1). Predstavlja samostojen premoženjski zahtevek, kjer je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR, v nasprotnem primeru pa samo, če jo dopusti sodišče v skladu z 32. členom ZDSS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/3, 89, 107, 107/2. ZUP člen 293, 293/3.
dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo – odlog upravne izvršbe – formalni pogoj za odlog – materialni pogoj za odlog – časovna veljavnost odloga upravne izvršbe
Odlog upravne izvršbe lahko učinkuje le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov. Ko je o pravnem sredstvu odločeno, ni več pravnega interesa za presojo zakonitosti zavrnitve predloga za odlog upravne izvršbe.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - razporeditev na drugo delovno mesto - plačilo nadomestila plače
Obveznost iz delovnega razmerja s strani delodajalca je tudi razporeditev delavca po prejemu odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja ali o plačilu nadomestil plače (mišljena so nadomestila iz 137. člena ZDR).
postopek proti mladoletnikom - pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – milejši ukrep
Okoliščine, da je mladoletnik v krajšem časovnem obdobju storil enajst raznovrstnih kaznivih dejanj, pri čemer se je stopnja osumljenčevega nasilja stopnjevala, da je brez zaposlitve in ne dela niti honorarno, da od staršev dobiva žepnino, ki očitno ne zadošča njegovim potrebam, ter da se do sedaj ni šolal, kljub osumljenčevi nekaznovanosti dajejo dovolj trdno podlago za sklep o njegovi nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj.
kršitev materialnih določb zakona - ne bis in idem – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sankcije za prekršek – opozorilo
Opozorilo v zvezi s prekrškom po svoji naravi sicer ni sankcija za prekršek, temveč alternativa vsem sankcijam za prekrške, tudi namesto globe, ki je predpisana za prekršek.
razlaga pogodbe - vsebina sporazuma o zavarovanju terjatve - posledice začetka stečajnega postopka - višina obrestne mere
Materialnopravna predpostavka zahtevka na vrnitev dvojne are je odgovornost pogodbi nezveste stranke, ki je aro prejela (drugi odstavek 80. člena ZOR), medtem ko je zahtevek na vrnitev izpolnjenega objektivna posledica razdrtja pogodbe (drugi odstavek 132. člena ZOR). Zgolj opredelitev, da znesek takratnih 201.995,00 DEM »predstavlja« aro, v besedilu sporazuma o zavarovanju sama zase tako še ni ustvarila obveznosti tožeče stranke, da s svojim premoženjem zavaruje tudi morebitno terjatev upnika iz naslova odgovornosti osebnega dolžnika za neizpolnitev prodajne pogodbe.
Revizijsko sodišče v besedilu 114. člena ZPPSL ne najde podlage za stališče, da je ta določba urejala eno izmed materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka – to je, obrestno mero v višini TOM za obrestovanje vseh denarnih terjatev po začetku stečajnega postopka, ne oziraje se pri tem, po kakšni obrestni meri so se obrestovale denarne terjatve pred začetkom stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4001413
ZOR člen 132, 132/2, 132/5, 483, 491, 504. ZPP člen 41, 41/2, 377, 490.
prodajna pogodba - razveza pogodbe (odstop od pogodbe) - delovanje sušilnice za les - odgovornost za stvarne napake - skrite napake - obvestila o napaki - roki pri popravilu - neizpolnitev v dodatnem roku - vrnitev kupnine - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
O napakah je bil toženec 4. 8. 2001 pravočasno obveščen. Obvestilo je bilo namreč poslano nemudoma (prvi odstavek 482. člena ZOR) in znotraj šestmesečnega roka (drugi odstavek istega člena). Da je ta rok začel teči od popravila 2. 3. 2001, ne pa že od izročitve 1. 2. 2001, je materialnopravno pravilno (483. člen ZOR). Ker je brez uspeha iztekel rok za pravilno izpolnitev, je bilo o obravnavanem zahtevku pravilno razsojeno tudi na podlagi jamčenja (prvi odstavek 490. člena, 491. člen ter drugi in peti odstavek 132.člena ZOR).
razporeditev delovnega časa - dodatek za delo v deljenem delovnem času - simfonični orkester - nadomestilo za uporabo lastnega instrumenta
Ker je tožnica redno delala v naprej predvidenem specifičnem delovnem času, ni bila upravičena do posebnega dodatka za delo v neugodnem delovnem času, ki je bil predviden le za občasno delo pod takimi pogoji. Trajna specifična razporeditev delovnega časa je bila upoštevana že pri določitvi obračunske osnove tožničinega delovnega mesta.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba imetnika v kapitalu družbe - sprememba delodajalca
Neutemeljene so revizijske navedbe, da prvotožena stranka ne bi smela odpovedati tožnici pogodbe o zaposlitvi, ker so obstajale potrebe po delu tožnice pri drugotoženi stranki. Slednja ni delodajalec prevzemnik v smislu 73. člena ZDR, zato se je delovno razmerje, ki je bilo odpovedano med tožnico in prvotoženo stranko, ne tiče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik kot stranka v postopku - zunanji oddelek pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Opravljanje sodniške službe predstavlja tehtni razlog, da o tožbenem zahtevku tožnice ne odloča sodišče, pri katerem ta opravlja sodniško službo.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - načelo kontradiktornosti - pravice obdolženca - dokazni postopek - pravica do učinkovite obrambe - zaslišanje obdolženca - zaslišanje obremenilne priče - dokaz iz drugega postopka
Postopka, v katerem obdolženec kljub svoji izrecni zahtevi ni imel možnosti zavzeti stališča o dokaznem gradivu, ki je vplivalo na njegov pravni položaj, ni mogoče oceniti za poštenega.
predlog za dopustitev revizije - načelo kontradiktornosti - uporaba avtonomnega materialnega prava - dopustitev revizije
Vprašanje „Ali gre za kršitev načela kontradiktornosti, če presoja sodišče o pomanjkanju aktivne legitimacije na podlagi določb predložene pogodbe po uradni dolžnosti, to je, ne da bi tožena stranka sploh podala ugovor aktivne legitimacije in posledično ne da bi ga utemeljila s konkretnimi pogodbenimi določbami?“ ustreza kriteriju iz 367.a člena ZPP.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zahtevki z različno dejansko in pravno podlago - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - gospodarski spor
Navedeni zahtevki predstavljajo različne oblike škode. Čeprav naj bi bile vse posledica istega ravnanja tožene stranke, imajo različno dejansko in pravno podlago. To pa pomeni, da je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega zahtevka posebej.