ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 75. ZPP člen 80. ZDru-1 člen 4, 5, 5/2, 9, 9/1, 19, 19/5, 20, 20/1, 22.
denacionalizacija – društva – zastopanje pravne osebe – zakoniti zastopnik društva – spor o zakonitem zastopniku
Društvo kot pravna oseba mora ves čas imeti svojega zakonitega zastopnika, in sicer tudi v primeru, če v zvezi z njegovim imenovanjem teče spor. Kot zakonitega zastopnika pa je treba šteti osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register društev.
revizija, vložena po odvetniku – pooblastilo brez navedbe imena pooblaščenca - zavrženje
Ker pooblastitelj v pooblastilu ni navedel imena pooblaščenca, Vrhovno sodišče tako nepopolnega pooblastila ni upoštevalo in je revizijo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
razpis za delovno mesto – molk organa – tožba zaradi posega v ustavne pravice – zavrženje tožbe
Tožena stranka je izvedla vsa dejanja, ki jih je tožnik prvotno zahteval z vložitvijo tožbe zaradi molka organa in s sklepom odločila o izidu razpisnega postopka še pred vložitvijo tožbe, zato do molka organa dejansko ni prišlo.
ZPP člen 367, 367c, 367c/3, 377, 384, 384/1, 384/4.
dovoljenost revizije zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za dopustitev revizije – predložitev pooblastila – posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo – pomemebno pravno vprašanje – dopuščena revizija
Ker sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep ni dovoljen.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Ker so sporna vprašanja glede posameznih zahtevkov, o katerih je bilo odločeno z izpodbijano sodbo, različna, se vrednost izpodbijanega dela sodbe, odločilna za presojo o dovoljenosti revizije, presoja glede na vrednost posameznega zahtevka.
Ker pogoji za dopustitev revizije glede odločitve o dveh zahtevkih niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odstop od profesionalnega standarda strokovnega ukrepanja in skrbnosti kot škodno ravnaje
Vprašanje protipravnosti določenega ravnanja ali opustitve je vprašanje materialnega prava. Revizijske trditve, da bi na vprašanje, ali je tožena stranka ravnala protipravno ali ne, lahko odgovoril le izvedenec avtomobilske stroke, je zato zmotno.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode – osebno stanje oškodovanca
Sodišče pri ocenjevanju vzročne zveze med poškodbo in konkretnim obsegom nastale škode ne sme razmejevati vzrokov, kot je to značilno za presojo deljene odgovornosti (kadar konkurirata nedopustno ravnanje oškodovalca in prispevek oškodovanca), temveč mora rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi tožnica sedanje težave trpela tudi, če poškodbe sploh ne bi bilo. Pri tem pa ni pomembno, da povprečni oškodovanec (ki ne trpi za revmo in osteoporozo) ne bi utrpel takšnega obsega škode ob enaki poškodbi in da je konkreten obseg tožničine škode večji zaradi degenerativnih sprememb, ki so jo pestile že pred poškodbo. Oškodovalec (oziroma odgovorna oseba) mora sprejeti oškodovanca takšnega, kot je.
povojni procesi – zaplemba premoženja – poprava krivic – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina v obliki obveznic – premoženje v drugi republiki nekdanje SFRJ – izročitev zaplenjenega premoženja slovenski oblasti
Nasprotna udeleženka je dolžna vrniti v obliki odškodnine tudi tisti del po vojni zaplenjenega premoženja, ki se je nahajal v drugi republiki prejšnje države, izročen pa je bil slovenski oblasti.
ZJU člen 65, 65/5. URS člen 127. ZS člen 106, 106-1, 106-2. ZUS-1 člen 33, 67, 76, 82, 82/2.
odškodnina po ZJU – pravočasnost zahtevka
Stranka, ki želi prejeti odškodnino po petem odstavku 65. člena Zakona o javnih uslužbencih, mora ta zahtevek postaviti že v tožbi, s katero izpodbija upravni akt.
Tožba je temeljno procesno dejanje, ki mora, da je dopustna, izpolnjevati vse formalne zakonske pogoje, določene v 180. členu ZPP. Če jih ne, do vsebinskega obravnavanja po njej sploh ne more priti.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 31. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/3, 343/4, 383.
pritožba, vložena po pooblaščenki – dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Pritožba, ki jo stranka vloži po pooblaščencu in najkasneje ob njeni vložitvi ne izkaže, da ima pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit, ni nepopolna vloga, zato se stranke ne poziva na predložitev dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ampak tako pritožbo sodišče kot nedovoljeno zavrže.
URS člen 22, 25. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave pred sodiščem – pravica do izvedbe predlaganih dokazov – zavrnitev dokaznega predloga
(Pravdna) stranka ima načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov, vendar sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank (med drugim), če po njegovi razumni oceni za odločitev niso bistveni.
ZOR člen 51, 52, 53, 53/2, 103, 103/1, 124 - 132. ZD člen 120.
prodaja nepremičnine – ničnost pogodbe – nedopusten nagib pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Na veljavnost pogodbe vpliva samo tisti nedopustni nagib, ki je bistveno vplival na odločitev pogodbene stranke za sklenitev pogodbe. Pogodbenik torej pogodbe ne bi sklenil, če tega nagiba ne bi bilo. Predmet preživljančevega izpolnitvenega ravnanja je tudi opustitev nadaljnjega razpolaganja s premoženjem, ki je predmet pogodbe, pri čemer je prepoved razpolaganja vsebovana že v sami izjavi o prenosu premoženja, ki je odložen do smrti preživljanca.
Za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju odstopna izjava pogodbenika ne zadošča, temveč mora ta svojo odstopno pravico sodno uveljavljati (120. člen ZD).
Na podlagi ugotovitev, da je tožnik (oziroma osebe po njegovem pooblastilu) sestavil pogodbo in jo tožencu ponudil v podpis, pri tem pa sta osebi, ki ju je pooblastil za dejanja v fazi priprave pogodbe, imeli na razpolago vse podatke, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, da toženec po določbah SZ ni bil upravičen do odkupa stanovanja po privatizacijskih določbah SZ, sta sodišči zavzeli pravilno stališče, da tožnikova zmota ni bila nezakrivljena in kot taka ne more privesti do razveljavitve pogodbe (drugi odstavek 61. člena ZOR).
Niti z upoštevanjem temeljnih načel obligacijskega prava ni mogoče dati pogodbi vsebine, ki je ni mogoče umestiti v okvir skupne volje strank ob sklepanju pogodbe.
ZSZ člen 40, 42, 43, 43/3. ZVO člen 26, 26/1. ZGJS člen 5, 5/2.
opremljanje stavbnih zemljišč – priklop na javno kanalizacijsko omrežje – obveznost priklopa – komunalni prispevek
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda je v Zakonu o varstvu okolja opredeljeno kot obvezna lokalna javna služba, po Zakonu o javnih gospodarskih službah pa je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker spor o obnovi postopka denacionalizacije ni spor, izražen v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja in pravil, ki naj bi bila prekršena, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Tudi po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljenosti revizije zaradi zelo hude posledice ni mogoče izkazati zgolj s povzemanjem besedila zakonske določbe.
V skladu z ZPP-D stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP); ali če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).