povrnitev škode - odgovornost komunalnega podjetja – krivdna odgovornost - vzdrževanje javne poti – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza - protipravnost
Tožnikov zahtevek je bil utemeljeno zavrnjen na podlagi ključne ugotovitve, da tožnik ni padel zaradi poledenelega cestišča, zato torej ni bilo nedopustnega ravnanja toženke.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – zastaranje – datum storitve kaznivega dejanja – zloraba zaupanja - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – primernost kazenske sankcije
Kot datum storitve kaznivega dejanja zlorabe zaupanja je sodišče pravilno štelo dan, ko bi obdolženec najkasneje, to je ob preklicu pooblastila, oškodovanki moral izročiti aro, pa tega ni storil, ter je takrat tudi začelo teči zastaranje.
Okoliščine, da je bil obdolženec že trikrat obsojen, da je tokrat očitana mu dejanja storil med preizkusno dobo, ker je bil brez denarja, ki ga je rabil za drogo, utemeljujejo sklep, da je podana konkretna in realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja.
ZKP člen 420, 420/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-4, 3-7.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni izpodbijanje s pravnomočno sodbo ugotovljenega dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
prenos stvarne pristojnosti - načelo smotrnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti
Upoštevajoč kraj prebivališča predlagateljice, začasno prebivališče nasprotnega udeleženca in njegovo zdravstveno stanje, je predlog za prenos pristojnosti utemeljen.
Pravici tistega, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, da je navzoč pri preiskavi, je zadoščeno, če preiskavi prisostvuje eden od družinskih članov.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe
Tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev takšne tožbe. Po 101. členu ZZK ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe tisti, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je zaradi neveljavne vknjižbe oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Iz tožbenih trditev v povezavi s tožbenim zahtevkom ni razvidno, kako bi vzpostavitev prejšnjega stanja (vpis pravice uporabe na nekoga tretjega) lahko pomenila odpravo takšne kršitve v tožničino korist. Morebitna ugoditev izbrisni tožbi namreč ne bi mogla pomeniti izboljšanja tožničinega položaja, saj tožnica sploh ni zahtevala ugotovitve kakšne njene pravice na nepremičnini.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Dvoma v objektivno nepristranskost sodišča ni mogoče pravno upoštevno utemeljevati (in s tem objektivizirati) s pavšalizirano domnevo o „dobrem znanstvu ali vsaj kolegialnosti“ sodnikov z istega sodnega območja, vključno z zanj pristojnim višjem sodiščem.
predlog za dopustitev revizije – višina odškodnine - nepremoženjska škoda – hrup – osebnostne pravice – procesna skrbnost stranke – nediferencirana vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka, ki v predlogu ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (kolikšna bi bila je po njenem mnenju pravična denarna odškodnina), je onemogočila presojo dovoljenosti predloga za dopustitev revizije.
pravica do sojenja v navzočnosti - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - nedovoljeni dokazi - zaseg predmetov v kazenskem postopku - pregled predmetov brez prisotnosti lastnika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - protispisnost - nasprotja v izreku - opis kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznega predloga
Če je bil dokaz pridobljen zakonito (z zakonito odrejeno in opravljeno hišno preiskavo), ne gre za nedovoljen dokaz v smislu 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kršitev, povezana s pregledom zaseženih predmetov (kršitev 222. člena ZKP, ki se sicer nanaša na zasežene spise, ki pa so kot v konkretni zadevi zaseženi računalnik tudi nosilci podatkov), v postopkovnem zakonu v času zasega ni bila opredeljena kot takšna, ki ima vselej za posledico prepoved uporabe na tak način pridobljenih dokazov, zato je takšno kršitev (pregled računalnika brez prisotnosti lastnika) treba presojati z vidika kršitve pravic obrambe oziroma, ali gre za kršitev, ki vpliva oziroma je vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 371. člena ZKP).
Povzemanje vseh treh oblik kaznivega dejanja v pravnem stavku izreka sodbe še ne pomeni, da je izrek sam s seboj v nasprotju in nerazumljiv, ker je odločilen opis dejanske podlage.
dovoljenost revizije – sprejem v državljanstvo – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice
V zvezi z dovoljenostjo revizije tožeča stranka navaja le, da ima odločitev o nesprejemu v državljanstvo za mladoletno A.A. zelo hude posledice, s čimer pa po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju pogojev za dovoljenost revizije.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 82. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4.
nerazumljiva vloga – zavrženje
Ker vložnica svoje vloge v določenem roku ni popravila oziroma dopolnila tako, da bi bila primerna za obravnavo, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
žrtve vojnega nasilja – status delovnega deportiranca – dokazno breme – prisilno delo – pogoji za priznanje statusa – odškodnina za prisilno delo od tujega sklada
Pri odločanju o statusu in pravicah žrtve vojnega nasilja – delovnega deportiranca ni mogoče upoštevati dejstva, da je bila tožnici za prisilno delo izplačana odškodnina s strani tujega sklada za tovrstne odškodnine, saj je bila odškodnina tožnici priznana na popolnoma drugi pravni podlagi, kot jo za priznanje zahtevanega statusa in pravic določa ZZVN.
obnova postopka – enotno dovoljenje za gradnjo – stranke postopka – zadržanje izvršitve
Revizijski ugovori se ne nanašajo na utemeljenost razloga za dovolitev obnova postopka, ki je bil v tem primeru razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. Pogoji za obnovo postopka po navedeni določbi ZUP so bili v tem primeru izpolnjeni, saj predlagatelj obnove, kot lastnik sosednjih zemljišč, v postopku izdaje spornega enotnega dovoljenja za gradnjo, ni sodeloval kot stranka.
žrtve vojnega nasilja – status delovnega deportiranca – dokazno breme – prisilno delo – delo preko organizacije TODT – pogoji za priznanje statusa – delo z elementi delovnega razmerja – odškodnina za prisilno delo od tujega sklada
Med žrtve vojnega nasilja – delovne deportirance ni mogoče šteti osebe, ki jo je na delo poslala organizacija TODT in pri kateri obstajajo v času dela vsi elementi delovnega razmerja.
ZST člen 4, 4/2-1, 5, 26, 26/2, 26/4, 27. ZUS-1 člen 80, 80/3-3.
taksa za tožbo – zadeve socialnega varstva – odločba o odmeri takse – taksni opomin
Tožnici je bila z izpodbijano odločbo na novo določena oziroma prevedena plača na podlagi določb zakonov, ki urejajo plače sodnikov, kar pa ni zadeva socialnega varstva.
Ker je tožnica že v tožbi zahtevala odločbo o odmeri na podlagi 27. člena ZST, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, s katerim je odmerilo takso za tožbo, ni pa imelo podlage za določitev takse za opomin, ki ga dejansko tožnici ni poslalo.
varstvo ustavne pravice – pravica do popravka po določbah Zakona o medijih – upravni spor
Kadar stranka ob kršitvi oziroma onemogočitvi izvršitve ustavne pravice do popravka, nima drugega učinkovitega sodnega varstva, je upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 dopusten.
Pooblastilo, ki ni bilo predloženo v originalu, ni popolno in se po presoji Vrhovnega sodišča ob upoštevanju določbe petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da za obravnavano izredno pravno sredstvo sploh ni bilo predloženo.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – splošna verodostojnost prosilca – upoštevanje informacij o izvorni državi
Tožnikova splošna verodostojnost ni bila izkazana, saj so bile njegove izjave glede edinega dogodka, ki naj bi bil povod za odhod iz izvorne države, med seboj neskladne, tožnik pa nastalih neskladnosti tudi ni pojasnil. S takšnimi izjavami pa je tožnik vnesel dvom tudi v resničnost vseh svojih navedb in trditev.