dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - umik tožbe - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep o stroških ne spada med take sklepe, pa čeprav postane stroškovni izrek zaradi umika tožbe samostojen.
Sklep o dopustitvi stranske intervencije ne sodi med sklepe, s katerimi je postopek pravnomočno končan, zato revizija zoper to odločitev ni dovoljena.
Dokazno breme, da je do vloma prišlo s sodelovanjem tožnikovega pripadnika (izključevalni razlog), ima sicer toženka, vendar je tožnik tisti, ki bi prav tako moral dokazati svojo trditev, da je do vloma prišlo zaradi malomarnosti delavk, saj ima tudi on dokazno breme glede svojih trditev. Ob tem je treba upoštevati, da je pravna usodnost odločitve o tem porazdeljena med obe stranki, zaradi česar bi moralo biti enako porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti ob enaki pravni usodnosti pa, kot pravilno poudarja toženka, nikakor ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). V danem primeru je toženka s trdno povezanimi posrednimi dokazi (o samem načinu vloma oziroma vodenju kazenskega postopka zoper tožnikovega pripadnika) svoje trditve dokazala za pretežno verjetne, vendar pa so bile zaradi previsokega dokaznega standarda izenačene z neresničnimi (nedokazanimi).
tožba na izpraznitev stanovanja - nasprotna tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ - ustavnoskladna razlaga zakona
Toženec kot sin imetnika stanovanjske pravice nima pravice zahtevati sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino. Ugoditev njegovemu nasprotnemu tožbenemu zahtevku bi zato temeljila na razlagi 56. in 150. člena SZ, za katero je revizijsko sodišče že ocenilo, da ni v skladu z URS, temu pa je kasneje pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS. To pa pomeni, da je izpolnjen tudi pogoj iz 58. člena SZ za ugoditev izpraznitvenemu zahtevku tožnikov proti tožencu.
ZPP člen 8, 201, 201/1, 286, 286/2, 286/3, 337, 337/1, 370, 370/3, 380, 380/1. ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 61, 61/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZNP člen 122, 122/3.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - posebno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - kupnina kot darilo enemu od zakoncev - stranski intervenient - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - prekluzija - dokazno breme
Vstop stranskega intervenienta v pravdo med pritožbenim postopkom sam po sebi ne more izboljšati toženkinega procesnega položaja. Stranski intervenient mora pravdo sprejeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP).
Do delitve je za skupno premoženje bistvenega pomena nerazdelen način pripadnosti premoženjskih (stvarnih in obligacijskih) pravic obema zakoncema. Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Z določitvijo deležev na skupnem premoženju pa pride do delitve skupne lastnine na način, da se na predmetu, ki sodi v skupno premoženje, ustanovi solastnina za prejšnja skupna lastnika. Do takšne delitve skupne lastnine zakoncev ponavadi pride že v pravdnem postopku.
Zmotno pa je stališče pritožbenega sodišča, da je pravilen in potreben tudi tisti del izreka izpodbijane sodbe, ki toženki nalaga, da tožniku izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis solastnine na poslovnem prostoru. Tožnik bo namreč na podlagi 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko izposloval že na podlagi ugotovitvenega dela izreka (prvi in drugi odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe). Zemljiškoknjižne listine iz dajatvenega dela izreka (zadnji odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe) toženka ni dolžna izstaviti, ker je tožnik stvarna upravičenja na poslovnem prostoru pridobil na izviren način in ne na podlagi pravnega posla, iz katerega bi izhajala taka obveznost toženke.
predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po določbi četrtega odstavka 367. člena ZPP sodišče ne more dopustiti revizije, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje znaša le 500 EUR s pripadki.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - vročitev obtožnice
Sodišče prve stopnje je z nepravočasno vročitvijo obtožnice sicer prekršilo določbo prvega odstavka 273. člena ZKP, vendar vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ni utemeljil, zakaj je podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in nezakonitostjo napadene sodne odločbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005033
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 130.
kršitev materialnih določb zakona - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - voznik začetnik - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Okoliščina, da je storilec prekrška v času storitve prekrška voznik začetnik, je pomembna zaradi ugotovitve obstoja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa tudi zaradi pravilne pravne opredelitve prekrška.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – deljena vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – bolezen ožilja – amputacija obeh nog
Do poslabšanja stanja oškodovanca ni prišlo takoj po nesreči, temveč je bil vmes nekajmesečni časovni zamik, do amputacije pa je prišlo na obeh nogah in ne le na tisti, ki je bila poškodovana v delovni nesreči. Ne gre tudi spregledati, da do amputacije pri Buergerjevi bolezni prihaja tudi brez poškodb ali drugih zunanjih sprožilnih dejavnikov ter da je dokazano, da verjetnost amputacije znatno poveča kajenje bolnika. Iz vseh navedenih ugotovitev izhaja, da med škodnim dogodkom (nesrečo pri delu) in konkretno pojavno obliko škode (amputacija obeh nog) vzročna zveza ni izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
ZOSRL člen 201, 201/2, 203/2. ZIZ člen 78, 78/2. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – pristojnost za izvršbo na letalu – ustalitev pristojnosti
Določbe drugega odstavka 203. člena ZOSRL ni mogoče razlagati tako, da med postopkom oprave izvršbe na letalu sodišče samo ugotavlja, kje se letalo nahaja. Tako pooblastilo bi bilo tudi sicer v nasprotju z glavnim ciljem izvršilnega postopka, torej s hitro izpolnitvijo upnikove terjatve. Zato s sklicevanjem na drugi odstavek 203. člena ZOSRL ni mogoče obiti drugega odstavka 78. člena ZIZ.
povrnitev premoženjske škode – renta v enkratnem znesku – izgubljeni zaslužek – invalidska upokojitev kot posledica delovne nesreče oziroma poškodbe pri delu – vzrok za invalidnost - predhodno vprašanje – vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju
Vprašanje vzroka za tožničino prikrajšanje na dohodku, ki je posledica priznane ji pravice do predčasne invalidske upokojitve zaradi invalidnosti kot posledica njene poškodbe pri delu, je bilo že rešeno v za to predvidenem postopku, v katerem je bila ves čas udeležena tudi tožena stranka. Zato je bilo sodišče v tem postopku na odločitev vezano in se ni bilo dolžno (se ni smelo) ukvarjati z iskanjem kakšnih morebitnih še drugih vzrokov za tožničino invalidsko upokojitev.
dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – preživninska terjatev – zahtevek za znižanje preživnine – zavrženje revizije
Revizija po samem zakonu ni dovoljena, saj vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša le 3.040,20 EUR (razlika med določeno in terjano znižano preživnino v znesku 50,67 EUR mesečno, povečana na način, ki ustreza seštevku terjanega zmanjšanja mesečnih dajatev za dobo petih let – glej 40. člen ZPP).
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - pojem uporabe vozila - izključitev zavarovalnega kritja - poškodba pri ličkanju - pravica do odškodnine
Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po ZOZP se ne razširja na primere, ko določeno vozilo, ki opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
ZJF člen 50, 54. OZ člen 55, 55/1, 86, 86/1, 86/2.
veljavnost pogodbe - ustna pogodba o plačilu odškodnine - obličnost pogodbe - ničnost - razlaga Zakona o javnih financah - namen zakonske določbe
Res je, da ZJF v 50. členu določa, da neposredni proračunski uporabniki obveznosti prevzemajo s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno. Vendar gre po mnenju revizijskega sodišča pri tej določbi za situacijo, ko iz namena predpisa izhaja nekaj drugega. Smisel te določbe ni namreč v tem, da bi zakon postavil konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, ki jo sklepa proračunski uporabnik, temveč v tem, da se evidentira obveznosti, ki bremenijo proračunske uporabnike oziroma proračun in da je podana možnost naknadne kontrole (revizije) teh postavk. Kršitev določbe 50. člena ZJF bi zato lahko imela posledice kvečjemu na upravnem področju.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - višina odškodnine - nepremoženjska škoda - hrup - osebnostne pravice
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, v kateri je tožena stranka uveljavljala odstop od sodne prakse zaradi previsoko odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prekoračeni silobran - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Opis dejanja, v katerem je navedeno, da je obsojenec kot sostorilec pri izvršitvi s soobsojencema ravnal v prekoračenem silobranu, ker so, potem ko je oškodovanec v enega izmed njih nameril pištolo, tega tako hudo telesno poškodovali, da so ga pretepali, in sicer sta ga soobsojenca najprej večkrat udarila s pestmi v predel obraza, nato pa ga je eden od njiju podrl na tla, kjer so ga na tleh ležečega vsi trije brcali v glavo ter mu pri tem prizadejali številne poškodbe, zaradi katerih je bilo v nevarnosti oškodovančevo življenje, je dovolj natančen, da je razvidno, da so obsojenci ravnali v prekoračenem silobranu od takrat, ko je eden od obsojencev oškodovanca podrl na tla, nakar so ga vsi obsojenci na tleh ležečega brcali v glavo.
ZOR člen 109, 1065. Sklep o kriterijih za usmerjanje sredstev za razvoj iz naslova plačanih obresti plasiranih sredstev družbenopolitičnih skupnosti (1988) člen 8, 10. ZPP člen 339, 339/2-14.
Določba 109. člena ZOR, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odvetnik s sedeža pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženec odvetnik s sedežem na območju krajevno pristojnega sodišča, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP člen 108, 336, 350, 350/1, 367, 367/4, 377, 383.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – solidarni dolžniki - nepopoln predlog – pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, v katerem stranka denarno (ali sicer določljivo) ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je nepopoln (primerjaj tudi s pravnim mnenjem, sprejetim na Občni seji VS RS 26. junija 2002 – Pravna mnenja I/2002, str. 18).