določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poročanje medijev o sodnem postopku - sorodstveno razmerje pooblaščenca s predsednikom sodišča
Pisanje medijev o sodnem postopku ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP člen 380, 380/2, 469, 469/1, 469/2, 477, 477-1, 477-2, 477-4, 477-6. Pravilnik o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije (1993) člen 35, 35/5, 38, 38/2.
obseg izpodbijanja - ugovor pravnomočno razsojene stvari - razveljavitev arbitražne odločbe - obrazložitev arbitražne odločbe - kršitev načela konktradiktornosti
Obrazložitev arbitražne odločbe je zadostna že, če so iz nje razvidni ključni razlogi za odločitev in če je v njej zavzeto stališče o bistvenih navedbah strank.
Podlage za presojo, ali je bila strankam v arbitražnem postopku zagotovljena možnost obravnavanja, ne more predstavljati zgolj obrazložitev arbitražne odločbe, zato mora sodišče opraviti presojo o obstoju te kršitve na podlagi ocene celotnega poteka postopka.
Razlog za razveljavitev arbitražne odločbe je lahko tudi kršitev prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
sprememba gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker revident ni navedel, katero je pomembno pravno vprašanje, pač pa se zgolj sklicuje na besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije.
Revident tudi ni izkazal, da bi mu nastale zelo hude posledice, saj ni navedel, v čem je motena normalna uporaba njegove nepremičnine.
ZKP člen 41, 41/2, 371, 371/1-2, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - zahteva za izločitev - rok za zahtevo za izločitev - prekluzija – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno uveljavljati, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz druge točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če stranka v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika sodišča prve stopnje, pa zato ni bilo objektivnih ovir.
Ker tožeča stranka ni izkazala, da so izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega upravnega organa, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo že iz tega razloga.
Presoja utemeljenosti tožnikovega dajatvenega (kondikcijskega) zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali obstaja veljaven pravni naslov za prehod vtoževanega zneska kupnine iz tožnikovega premoženja v premoženje toženca (predhodno vprašanje, 13. člen ZPP). Praviloma odločitev o predhodnem vprašanju ne pomeni odločitve o zahtevku, zato ni vsebovana v izreku odločbe in se nanjo objektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo. Ker pa je tožnik, čeprav podredno, postavil vmesni ugotovitveni zahtevek, je s tem izrazil interes, da se o vprašanju ničnosti kupoprodajne pogodbe odloči z učinkom pravnomočnosti. Prvostopenjsko sodišče je podredno postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe zavrnilo. Tožnik te odločitve ni spodbijal, zato je postala pravnomočna že z iztekom pritožbenega roka in s tem revizijsko neizpodbojna. Ker je bilo o vprašanju ničnosti sporne kupoprodajne pogodbe že pravnomočno odločeno, je bilo višje sodišče pri presoji utemeljenosti tožnikove pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi primarnega kondikcijskega zahtevka na to odločitev vezano.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodstvo uslužbenke pristojnega sodišča s stranko v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Zaradi okoliščine, da je članica ožje družine prvih dveh tožnikov del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev v sporu, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča ali sodnika, kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Posplošene trditve o pristranskem oziroma nezakonitem obravnavanju tožnikovih pritožb pri pristojnem sodišču ne morejo utemeljevati sklepa o obstoju tehtnih razlogov za prenos pristojnosti.
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je davčni organ podvomil v to, da listine odražajo resnično dejansko stanje oziroma v resnično vsebino poslovnega dogodka. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zahteval od tožeče stranke, da izkaže, ali so bila dela po računih tudi dejansko opravljena. S to zahtevo je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da za svoje trditve – torej, da listine odražajo resnično dejansko stanje oziroma da so se poslovni dogodki res zgodili – predloži dokaze.
Po presoji Vrhovnega sodišča je izključena revalorizacija davčne izgube pri njenem pokrivanju, saj za to davčni predpis (34. do 37. člen ZDDPO) ne daje podlage. Gre izključno za davčno kategorijo, katere razlago in vsebino je treba iskati v davčnem predpisu.
revizija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – izkazanost pogojev za dovoljenost
Vrhovno sodišče revizijo zavrže, če revident v njej ne izkaže obstoja vsaj enega izmed pogojev za dovoljenost revizije, določenih v drugem odstavku 83. člena ZUS-1.
ZDRS člen 10, 10/1-4. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 5. ZSDP člen 70.
sprejem v državljanstvo – pogoji za sprejem – drug trajni vir preživljanja – otroški dodatek
Otroški dodatek ni trajni vir preživljanja v smislu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
ZKP člen 371, 371/1-11, 392, 392/5, 394, 394/1, 428, 428/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe
V postopku nove razsoje ni več pravnomočne sodbe - za podlago se vzame prejšnja obtožnica ali tisti njen del, ki se nanaša na razveljavljeni del sodbe.
predlog za dopustitev revizije – posojila - višina obrestne mere zamudnih in pogodbenih obresti - dopuščena revizija
Ker so pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo – vprašanje višine obrestne mere zamudnih in pogodbenih obresti od posojila, danega v tolarski protivrednosti zneska, izraženega v tuji valuti.
POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012519
ZKZ člen 23. OZ člen 512.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – predkupni upravičenec – sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem – odobritev upravnega organa - razveljavitev pogodbe, sklenjene pod odložnim pogojem – izpodbojnost pogodbe - ničnost pogodbe – sklepčnost tožbe – tožbeni zahtevek zaradi kršitve predkupne pravice
Ker je bila pogodba za prodajo kmetijskega zemljišča veljavna, bi morala tožnica za uspeh z zahtevkom, da je toženec kmetijska zemljišča dolžan prodati njej, predhodno doseči razveljavitev prve prodajne pogodbe.
Pogodbe za prodajo kmetijskih zemljišč, sklenjene pod pogojem odobritve upravnega organa, je mogoče izpodbijati pred pravnomočno odločitvijo o odobritvi pogodbe.
Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 23. člena ZKZ je izpodbojna in ne nična.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - verska skupnost - zakoniti zastopnik registrirane verske skupnosti - zahteva vložena v korist obsojenca
Verska skupnost (oz. njen zakoniti zastopnik) je upravičenec za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti le v korist pravnomočno obsojenih duhovnikov.
ZPP člen 339, 339/2-14, 380, 380/2. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/5, 106/6, 106/7. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - predodelitev otroka - varstvo koristi otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica do osebnih stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov z otrokom - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - razlogi za odpor do drugega od staršev - umetno vzbujanje odpora pri otroku
Odločitev o odvzemu pravice do stikov je ne samo izjemna, temveč tudi kompleksna, saj zahteva tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi (in ne pravice). Pri samem odločanju so sodišča (kot tudi drugi pristojni državni organi) dolžna ukreniti (praviloma že po uradni dolžnosti) vse, da v dani situaciji maksimirajo korist otroka. Odločanje mora biti hitro in učinkovito, pri tem pa hkrati celovito, z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin primera in vseh možnosti, ki jih pravo ponuja.
Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.
Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti ne, če je to (vsaj delno) posledica ravnanja drugega izmed staršev in če to zavračanje stikov glede na ugotovitve v dosedanjem postopku nima neke realne osnove. Dejstvo, da je toženec ob upoštevanju tožničinega ravnanja kot skrajno sredstvo za zagotovitev stikov z otrokom uporabil neposredno izvršbo, prav tako ne more in ne sme pripeljati do sklepa, da stiki niso v otrokovo korist. Še vedno velja, da mora drugi roditelj (tudi odtujujoči) otroka z aktivnim ravnanjem pripraviti na stike.