Pripornega razloga koluzijske nevarnosti ni mogoče utemeljiti na okoliščini, da pri osumljencu opravljeni hišni preiskavi nista bila najdena droga in ponarejen denar, saj je sklepanje, da jih osumljenec še skriva, presplošno in ni izkazano s konkretnimi dejstvi ali okoliščinami.
URS člen 58. ZViS člen 6, 55, 55/1, 56, 57, 59. ZUS-1 člen 63, 65,65/1-2, 73, 73/1, 75, 80, 80/3-3. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvolitev v naziv redni profesor – tajno glasovanje – obrazložitev odločbe o izvolitvi – meje sodne presoje
Obrazložitev odločbe o izvolitvi v naziv redni profesor, glede na volilni postopek, predpisan z ZViS in v njenem statutu o tajnem glasovanju njenega senata, iz objektivnih in zakonskih razlogov ne more segati preko formalnih razlogov in zajemati tudi razlogov o tem, zakaj se je senat oziroma zakaj so se njegovi posamezni člani odločali glasovati proti predlogu, da se tožnik izvoli v naziv rednega profesorja. Taka odločba lahko vsebuje le obrazložitev, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen. S tem so glede na posebne zakonske določbe ZViS dovolj tehtno in prepričljivo opredeljena odločilna dejstva, ki so vodila toženo stranko pri izdaji odločbe. Preizkus sodišča prve stopnje preko teh okvirov ne more in ne sme segati.
ZPP člen 367, 367b, 367b/1, 367b/2, 367c, 367c/1, 377. ZPP-D člen 130.
predlog za dopustitev revizije – predlog, vložen pri napačnem sodišču - očitna pomota – prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka je predlog za dopustitev revizije vložila na okrožno sodišče, Vrhovno sodišče pa je predlog prejelo po izteku 30-dnevnega roka. Zato je predlog kot prepozen zavrglo.
Samo agencija, ki je izdala izpodbijani upravni akt, je lahko (procesno) pasivno legitimirana stranka tega upravnega spora. Tožba tožeče stranke je zato v delu, v katerem je vložena zoper ministrstvo, vložena zoper stranko, ki ne more biti stranka postopka, zato jo je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v tem delu tudi pravilno zavrglo.
predlog za dopustitev revizije dopuščenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravilnost izvedenskega mnenja – valorizacija odškodnine zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Nestrinjanje z oceno o prepričljivosti izvedenskega mnenja ne more predstavljati pomembnega pravnega vprašanja.
Odločitev sodišča, da se pri odmeri odškodnine upošteva revalorizirano že plačano odškodnino temelji na že izoblikovani, ustaljeni in enotni sodni praksi Vrhovnega sodišča.
URS člen 19, 20. ZUS-1 člen 22, 77. ZPP člen 165, 165/3.
pripor - poseg v ustavne pravice – upravni spor – trajanje pripora – odreditev pripora
Sklepa, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo pripora, ni mogoče šteti za akt o podaljšanju pripora, čeprav je v njegovi obrazložitvi navedeno, da priporni razlogi še obstajajo.
ZPP člen 367, 367/1, 367/3, 367a, 367a/1-1, 367b, 367b/4, 367c, 367c/3. SZ člen 116, 116/1.
predlog za dopustitev revizije – zagotovitev pravne varnosti – odstop od sodne prakse – pomembno pravno vprašanje – pridobitev lastninske pravice s preureditvijo skupnih prostorov v stanovanjski hiši – dopuščena revizija
Gre za vprašanje zagotovitve pravne varnosti, ker materialnopravna odločitev višjega sodišča o pridobitvi lastninske pravice po 116. členu SZ odstopa od predhodne odločitve Vrhovnega sodišča v tej zadevi.
ZPP-D člen 130, 130/1, 130/2. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367, 367/2, 367/3, 367/4.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - predlog, ki ga vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker sta toženca predlog vložila sama, nista pa navedla in izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, toženca nimata pravice vložiti predlog za dopustitev revizije.
zavrnitev predloga za izločitev uradne osebe - dopustnost upravnega spora - predmet spora – procesni akti
Ker sklep o zavrnitvi predloga za izločitev uradne osebe po ZUP ne sodi med sklepe po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Posplošene trditve o tem, kako naj bi tožnika v preteklosti obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani, ne morejo utemeljevati sklepa o obstoju tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
pogoji za razlastitev - javna korist ugotovljena z Odlokom – ponudba za odkup zemljišča
Glede na podatke predloženih spisov je pravilna ugotovitev tožene stranke in sodišča prve stopnje, da je bila javna korist za razlastitev spornega zemljišča ugotovljena z Odlokom o lokacijskem načrtu adaptacije in rekonstrukcije dovozne ceste v naselju C. Izpolnjen je tudi pogoj iz 95. člena ZUreP-1, saj je bila zahteva za razlastitev vložena dne 25.5.2004, torej znotraj štiriletnega roka iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 (po enem letu in štirih mesecih od uveljavitve prostorskega akta oziroma odloka, ki je pričel veljati 18.1.2003). Pred vložitvijo predloga je bila tožnici vročena ponudba za odkup spornega zemljišča, toda do sklenitve pogodbe ni prišlo. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da je bila razlastitev opravljena v skladu s pogoji in po postopku, določenem po ZUreP-1.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6, 22. ZMZPP člen 4, 100, 111. ZPP člen 318. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – hrvaška sodna odločba – zamudna sodba – dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško – sistem omejenega preizkusa – izpodbijanje dejanskega stanja v odločbi, ki je predmet priznanja
Po Pogodbi o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, sklenjeni med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, se mora sodišče v postopku za
priznanje sodne odločbe druge pogodbenice
omejiti na preizkus, ali so predložene vse zahtevane listine in ali so podane določene procesne predpostavke za priznanje (sistem omejenega preizkusa). Edina vsebinska predpostavka, ki jo preverja sodišče v postopku priznanja, je presoja skladnosti sodne odločbe druge pogodbenice z ustavo in pravnim redom države, ki vodi postopek priznanja. To pogodbeno določilo je strožje od določila ZMZPP, ki vsebinski preizkus tuje sodne odločbe omejuje na skladnost z javnim redom RS, vendar pa ne uvaja sistema meritornega preizkusa sodne odločbe sodišča druge države pogodbenice.
odločba o izbiri koncesionarja – tožba stranke, katere vloga je bila kot nepopolna izločena – pravni interes
V postopku izbire koncesionarja stranka, katere vloga je bila kot nepopolna pravnomočno izločena, ne izkazuje pravnega interesa za tožbo zoper odločbo o izbiri koncesionarja.
Za dovolitev obnove upravnega postopka zadošča, da je podan obnovitveni razlog, da je odločba, za katero se dovoli obnova, dokončna, da je obnovo predlagala upravičena oseba, da bi nova dejstva oziroma dokazi skupaj z že prej ugotovljenimi dejstvi pripeljali do drugačne odločitve in da je obnova postopka po uradni dolžnosti uvedena v 30 dneh, odkar je organ, pristojen za odločanje, o obnovi postopka izvedel za obnovitveni razlog, od izdaje prvotne odločbe pa ni poteklo več kot 5 oziroma 3 leta.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 266, 266/2. ZDS člen 9. ZUS-1 člen 57.
obnova postopka odmere dohodnine – pravočasnost – subjektivni rok – naravni sodnik
O obnovi postopka odloča organ, ki je odločbo, katere postopek se obnavlja, izdal. Zato je pomembno, kdaj za obnovitveni razlog izve ta organ. Začetek teka subjektivnega 30 dnevnega roka iz 1. točke prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 263. člena ZUP je torej vezan na trenutek, ko je za obnovitveni razlog zvedel organ, ki je pristojen odločati o obnovi postopka, ne pa davčni organ, ki je opravil inšpekcijski pregled.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Dejstvo, da posamezne listine v spisu niso prevedene, še ne pomeni kršitve pravice do uporabe svojega jezika v postopku.