V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu o graditvi objektov (Ur.l. SRS, št. 34/84 in 29/86). Ugovorov, ki se nanašajo na lokacijsko dovoljenje, ni mogoče upoštevati. Ugovore v zvezi z nezakonito gradnjo je mogoče uveljavljati pri pristojni inšpekcijski službi in ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Zakon o denacionalizaciji ne ureja lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe pravni nasledniki upravičenca, zato ti tudi ne morejo zahtevati odškodnine v postopku denacionalizacije. Upravni organ v takih primerih ni pristojen, da bi odločil z upravno odločbo, zahtevo bi moral zavreči na podlagi 66. člena v zvezi s 25. členom ZUP.
imisije - prepoved imisij - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba - glede na krajevne razmere običajna mera
S postavitvijo skladovnice desk v neposredno bližino oken stanovanjske hiše tožnic je prizadetim prostorom odvzeta osvetlitev, kar terja presojo po 5. čl. ZTLR in ukrepanje po dol 42. čl. ZTLR.
hranilne vloge - vpis v knjižico - dokaz o vplačilu oziroma dvigu - dokazno breme
V 2. odstavku 1044. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je določeno, da so vpisi v hranilno knjižico, ki so potrjeni s pečatom banke in podpisom pooblaščene osebe, v razmerju med banko in vlagateljem dokaz o vplačilih oziroma dvigih. To pomeni, da je banka tista, ki mora dokazati nasprotno. Ob zakonski domnevi o pravilnosti vpisa ni dovolj, da obstaja dvom o pravilnosti vpisa. Dvom je potrebno razlagati v korist vlagatelja, ker je banka strokovnjak in obenem tista stranka, ki narekuje pogoje poslovanja.
Če je tožnica prenehala uporabljati sporno pot že leta 1972, gre za dejansko stanje, ki zahteva uporabo 3. odstavka 58. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Po tej določbi služnost preneha, če se ne izvršuje v času, ki je potreben za njeno priposestvovanje.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Iz navedenih dejanskih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno naredili zaključek, da je izključno tožnica tista, ki toženi stranki onemogoča izpolnjevanje s pogodbo prevzetih obveznosti, s strani tožene stranke večkrat ponujeno ponovno skupno življenje pa brez predhodnega poizkusa že vnaprej odklanja (po ugotovitvah nižjih sodišč naj bi jo k temu podpihovali drugi ljudje), pri čemer svoje vnaprejšnje odklanjanje ponovnega skupnega življenja utemeljuje z obstojem v dosedanjih postopkih sicer neugotovljenega utemeljenega strahu pred tožencem in njegovimi ravnanji, ter z vnaprejšnjimi ocenami, da toženec v prihodnje ne bo ravnal tako kot obljublja in da tudi prevzetih obveznosti ne bo izpolnjeval. Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev in zaključkov nižjih sodišč, tudi po mnenju revizijskega sodišča pogoji za razvezo sklenjene pogodbe (120. in 121. člen zakona o dedovanju) niso izpolnjeni.
pogodba o delu - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev prevzemnika (reklamacija) - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Ugotovitve o tem, kdaj je tožnik prevzel avtomobil, kdaj je ugotovil napake, kdaj je s svojimi ugovori seznanil toženca in kakšna je bila kakovost opravljenega dela, so dejanske narave. Te ugotovitve so podlaga tudi za revizijsko odločanje, kajti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni (3. odst. 385. čl. ZPP). Teh vprašanj torej z revizijo ni mogoče znova načenjati in ne morejo biti predmet revizijskega obravnavanja.
zamuda upnika - položitev dolgovane stvari pri sodišču - depozit
Glede plačila v pravdi spornega zadnjega obroka kupnine sta obe sodišči ugotovili, da je bil dogovor med strankama, da ta znaša tolarsko protivrednost 5.000 DEM, obračunano po tečaju na dan plačila. Ugotovili sta tudi, da je tožena stranka ta znesek nakazala tožeči stranki 27.7.1991 po pošti, vendar ga je tožnica vrnila, ker je pričakovala plačilo kot za predhodne obroke, to je v DEM. Tožena stranka je nato denar imela doma.
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da učinki izpolnitve niso nastopili, ter da je tožeča stranka po tem datumu prišla v upniško zamudo. Pri tem tožena stranka zmotno meni, da so s "hrambo denarja na svojem domu" nastopili pravni učinki, ki so značilni za sodno položitev dolgovane stvari (1. odstavek 327. člena ZOR).
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode ob naslednjih (splošnih) pogojih odškodninskega (civilnega) delikta:
- da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja;
- da je škoda sploh nastala;
- da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem;
- da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode.
Navedeni pogoji morajo biti podani kumulativno, izpolnitev pogojev, razen temelja odgovornosti - krivde oziroma objektivne odgovornosti povzročitelja škode, - pa mora dokazati oškodovanec.
V obravnavani zadevi je tožeča stranka uspela dokazati le, da ji je dne 9.7.1989 nastala škoda, ni pa uspela dokazati, da ji je ta škoda nastala zaradi v tožbi zatrjevanega nedopustnega ravnanja tožene stranke (z udarci in brcami toženca).
ZPP (1977) člen 382, 382/3, 382/4, 392.ZD člen 120.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveza pogodbe - dovoljenost revizije - spor o preživljanju - navedba vrednosti spornega predmeta v točkah
I. Ker gre za spor o pogodbi, ki vsebuje med drugim tudi dogovor o preživljanju, je po izrecni določbi 1. točke 4. odstavka 382. člena ZPP revizija vselej dovoljena. Zato je revizija v tem delu dovoljena. II. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih kriterijev ni zanesljiva. Zato glede tega zahtevka tožnik nima pravice do revizije.
III. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, gre za spremenjene življenjske razmere na tožnikovi strani, ki so nastale v kratkem času po izročevalkini smrti. V tem času se pogodbenim strankam ni uspelo prilagoditi na nastale spremembe, in torej ne gre za odklanjanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani tožene stranke. Treba je v celoti pritrditi sodišču prve stopnje, da na tako presojo razmer kaže tudi dejstvo, da tožnik ni zahteval izpolnitve pogodbe in nato razveze (v pomenu določila 120.člena Zakona o dedovanju, Uradni list SRS št. 15/76 in 23/78), ampak zahteva razveljavitev pogodbe. Na podlagi ugotovljenih dejstev revizijsko sodišče nima pomislekov, da ni podlage za razveljavitev izročilne pogodbe.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da toženi stranki F.Š. st. nudita pomoč in oskrbo le v prostorih, v katerih ima slednji služnostno pravico, v obsegu, ki je v III. točki izročilne pogodbe z dne 5.6.1991 dogovorjen in na način, ki ne odstopa od običajnega nudenja pomoči in oskrbe osebam, ki so zaradi starosti, bolezni, delovne nesposobnosti itd. nesposobne same skrbeti zase. Nudenja pomoči F.Š. st. na opisan način in s strani nižjih sodišč ugotovljenem obsegu zato, kot sta pravilno materialnopravno odločili tudi sodišči druge in prve stopnje, ni mogoče opredeliti kot neutemeljeno vznemirjanje lastninske pravice tožnikov v smislu določbe 1. odstavka 42. člena ZTLR.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica - pridobitev solastninske pravice - načelo dobre vere pri zemljiško knjižni pridobitvi lastninske pravice
Solastnik, ki je pridobil solastninsko pravico izvenknjižno (v konkretnem primeru z dedovanjem), lahko zahteva od zemljiškoknjižnega lastnika, da mu izstavi zemljiškoknjižno listino vse dotlej, dokler svoje solastninske pravice ne izgubi.
Če toženka ni bila v dobri veri v času vpisa v ZK na podlagi darilne pogodbe, solastninske pravice na spornem delu nepremičnine ni pridobila. Tožniki so, kljub sklenjeni darilni pogodbi in vpisu toženke na njeni podlagi v zemljiško knjigo, ostali solastniki v tistem obsegu, v katerem so nepremičnino podedovali.
Pri kaznivih dejanjih, pri katerih je protipravnost zakonski znak kaznivega dejanja, torej tudi pri kaznivem dejanju tatvine, se mora storilec zavedati protipravnosti svojega ravnanja.
ZZVZZ člen 81, 82, 83, 106. Sporazum člen 11, 11/2-5.
zdraviliško zdravljenje
Za napotitev na zdraviliško zdravljenje v skladu z 81. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je pristojna zdravniška komisija, ki je izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Če je zdravniška komisija druge stopnje ugotovila, da pri tožniku kot zavarovancu ni podana medicinska indikacija za stacionarno zdraviliško zdravljenje, in je zaradi tega tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za tako zdravljenje, je izpodbijana odločba pravilna in temelji na materialnih predpisih.
Po določbi 23. člena zakona o urbanističnem planiranju mora biti lokacijsko dovoljenje skladno z elementi urbanističnega reda. Če urbanistični red določa za nove objekte odmik 8 m od obstoječih objektov, je za presojo skladnosti lokacijskega dovoljenja z elementi urbanističnega reda potrebno ugotoviti, ali se z lokacijskim dovoljenjem dovoljuje gradnja novega objekta, ali pa gre le za adaptacijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20323
ZKP 1994 člen 420, 420/2. KZJ člen 8, 8/2, 245, 245/1.
kaznivo dejanje in kazenska odgovornost - neznatna družbena nevarnost - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje
1) Kršitev kazenskega zakona v obravnavanem primeru ni podana, saj so v dejanju, opisanem v izreku sodbe sodišča prve stopnje, podani vsi znaki kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po I. odstavku 245. člena KZ SFRJ/1976. Glede na to, da je obsojenec zaradi prodaje prenašal kar 5.280 gramov heroina, pa seveda ni mogoče pritrditi obsojenčevemu izvajanju o neznatni družbeni nevarnosti dejanja. Po določilu II. odstavka 8. člena KZ SFRJ/1976 ni bilo kaznivo le tisto dejanje, ki je imelo sicer z zakonom določene znake kaznivega dejanja, pomenilo pa je za družbo neznatno nevarnost zaradi majhnega pomena in če so bile posledice neznatne ali pa jih sploh ni bilo.
2) Obsojenec, ko uveljavlja ta razlog, v zahtevi le ocenjuje izpovedbi prič B.E. in M.P., torej izpodbija dokazno oceno sodišča. To pa pomeni uveljavljanje razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa tudi po določilu II. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.