Sklepa o plačilu denarne kazni, ki je bila stranki zagrožena s sklepom, ki je že postal pravnomočen, ni mogoče izpodbijati zaradi višine denarne kazni.
plačilo carinskih dajatev na podlagi poroštvene izjave
Špediter, ki se je s poroštveno izjavo zavezal, da bo v primeru nepredaje blaga namembni carinarnici, in je pri tem izpolnil tudi rubriko 50 v carinski prijavi, plačal carinske dajatve, je tedaj, ko blago ni bilo do roka predano namembni carinarnici, dolžan te plačati, ne da bi carinarnica to plačilo prej zahtevala od prevoznika.
komasacija - zamejničenje meje komasacijskega območja
Stvar geodetskega organa v zvezi s komasacijsko odločbo je, da zamejniči meje komasacijskega območja ter odredi, da se ugotovljene spremembe izvedejo v zemljiškem katastru.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30009
ZDSS člen 73, 73/1. ZPP (1977) člen 392.
dovoljenost revizije v delovnem sporu
Odločba sodišča druge stopnje je postala pravnomočna dne 30.3.1994, ko je bila vročena stranki (2. odst. 334. člena ZPP), torej pred začetkom veljavnosti ZDSS, kar pomeni, da bi bila revizija dovoljena le, če bi bil predmet spora kateri od v 1. odst. 73. člena izčrpno naštetih spornih predmetov. Ker tožnik uveljavlja odškodnino, torej ne prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja oziroma razporeditve, njegova revizija ne more biti dovoljena (392. člen ZPP).
razporeditev na drugo delovno mesto - plačilo razlike plače - razrešitev direktorja - dovoljenost revizije
Drugostopna odločba je postala pravnomočna dne 13. aprila 1994, torej pred začetkom veljavnosti ZDSS. Iz določbe 1. odstavka 73. člena ZDSS izhaja ne le omejena možnost zahtevati revizijo glede predmeta spora, temveč tudi glede osebe, ki lahko zahteva revizijo. Ker pogoji za revizijo po ZDSS niso podani (72. in 73. člen), jo je bilo treba zavreči (392. člen ZPP).
V roku, ki je določen v 1. odst. 382. člena ZPP, mora stranka vložiti vlogo in vse njene morebitne dopolnitve. Vlog, ki so prispele na sodišče po izteku tridesetdnevnega roka, ni mogoče upoštevati. Do izteka roka, ki je določen v 2. odstavku 73. člena ZDSS, je dopustno popraviti ali dopolniti revizijo.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka
Četrtotožeča stranka je sodnica pristojnega sodišča. Obstoji torej okoliščina, ki lahko vzbudi dvom o nepristranosti odločanja pri tem sodišču. To pa je tehten razlog, da to sodišče ne more voditi pravde in odločati o tožbenem zahtevku.
kršitev ustavne pravice - pravica posameznika, da zasede notarsko mesto
Akt Državnega zbora o imenovanju notarja ne pomeni kršenja ustavne pravice posameznika, saj ustava ne varuje pravice posameznika, da zasede notarsko mesto.
zakup - pogodba o dodelitvi sobe - prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka je v pritožbi med drugim navajala, da se pravice delavcev zaradi prenehanja delovnega razmerja in po zaposlitvi pri podjetju P. ne bodo spremenile ter, da je tožeča stranka delavcem ob podpisovanju sklepov o prenehanju delovnega razmerja le-tem obljubljala, da bodo obdržali tudi sobe, ki so jih dotlej uporabljali. Teh pritožbenih trditev, ki jih revident ponavlja tudi v reviziji in ki so za odločitev o tožbenem zahtevku (tožeča stranka zahteva izselitev iz sporne sobe zato, ker je toženi stranki prenehalo delovno razmerje - 7. čl. Pogodbe o dodelitvi samske sobe oz. ležišča, sklenjene med Š. c. in toženo stranko 11.5.1981) pravno odločilne, sodišče druge stopnje ni preizkušalo. Štelo je namreč, da za pravilno uporabo materialnega prava zadostuje ugotovitev, da je toženki prenehalo delovno razmerje. Tako je ostala uvodoma zapisana pritožbena trditvena podlaga neizčrpana.
URS člen 49, 49/3, 157, 157/2.ZN člen 8, 8/5. Mednarodni pakt o človekovih in političnih pravicah člen 17.
kršitev ustavne pravice - kandidat za notarja - javno zaupanje - brisana kazen
Umik predloga za imenovanje kandidata za notarja iz razloga, ker ta naj ne bi izpolnjeval zakonskega pogoja, da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, ker je že bil v kazenskem postopku, kazen pa mu je bila že brisana, se šteje za akt, s katerim je bila kandidatu kršena ustavna pravica, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.
zavarovalna pogodba - regresna obveznost zavarovanca - vzročna zveza z ravnanjem zavarovanca - vzročna zveza med nastankom škode in alkoholiziranostjo - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - avtomobilist
I. Ob upoštevanju med pravdnima strankama sklenjene zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev A0-90, ki so njen sestavni del (to pa je tudi materialnopravna podlaga za odločitev v tej pravdni zadevi), je namreč toženec v razmerju do tožeče stranke kot zavarovalnice lahko regresni zavezanec le v tistem obsegu, ki je posledica njegovega protipogodbenega ravnanja in je obenem tudi v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in v tem dogodku nastalo škodo (seveda ob upoštevanju nadaljnjih omejitev, določenih v 3. točki 2. odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev AO-90). Njegova regresna obveznost pa se ne more nanašati na tisti del škode, ki ni v vzročni zvezi z njegovim ravnanjem, ampak je posledica ravnanja drugega v prometni nezgodi udeleženega motornega vozila (v obravnavanem primeru neosvetljenega traktorja).
II. Pogodba o obveznem zavarovanju, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, zato ni uvedla nikakršnega tristranskega razmerja med zavarovalnico, zavarovancem in oškodovancem, temveč je na podlagi te pogodbe nastalo trojno, med seboj ločeno razmerje. Ker tožeča stranka kot zavarovalnica v obravnavani zadevi zatrjuje, da je toženec kot zavarovanec zavarovalne pravice iz sklenjene zavarovalne pogodbe (zaradi vožnje pod vplivom alkohola) izgubil, je za odločitev v tej pravdni zadevi pravno pomembno le tisto pravno razmerje, ki je na podlagi zavarovalne pogodbe nastalo med tožečo stranko kot zavarovalnico in tožencem kot zavarovancem. Del tega pravnega razmerja so tudi pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (za obravnavani primer pogoji A0-90)
vodovodne naprave - izgradnja vodovoda - družbena pogodba (societas) - priključitev na vodovodno napeljavo - dovoljenje solastnikov - komunalne dejavnosti
Revizijsko sodišče ugotavlja, da gre med tožniki in drugimi investitorji, ki so združili delo in sredstva za dosego skupnega cilja - oskrbe z vodo, za razmerje, ki je po svoji pravni vsebini in opredelitvi še najbližje družbeni pogodbi v pomenu splošnih načel civilnega prava (societas; par. 1175 in nasl. ODZ). Vendar pa ni mogoče spregledati tudi posebnih razmerij, ki nastanejo med pogodbeniki tako zaradi namena združevanja kot tudi zaradi trajnosti razmerij, ki nastanejo z izgradnjo teh naprav.
Lastninskega režima nad tako gradbo, Zakon o komunalnih dejavnostih ne ureja. Zato je treba vsebino nastale solastnine in pravice solastnikov, kamor spada tudi njihovo soglasje, da se na gradbo priključi kdo tretji, ali da pride do zamenjave solastnikov, razlagati ob upoštevanju določb ZTLR (Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), Zakona o komunalnih dejavnostih in pogodbe, ki so jo investitorji podpisali.
uskladitev določil stanovanjske pogodbe z določili SZ - pravica do uporabe stanovanja po ZSR
156. člen zavezuje lastnika, da uskladi določila obstoječe pogodbe z določili SZ. Že prej sklenjena stanovanjska pogodba torej z uveljavitvijo SZ ni prenehala, lastnik pa po tej določbi tudi ni pridobil nobenih posebnih ugodnosti. Zakon določa, da je dolžan pogodbeno razmerje prilagoditi novemu zakonu.
Če pa je tako, je za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke pomembno, kakšno pogodbo je sklenil tožnikov pravni prednik s tožencema. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnikov pravni prednik tožencema s pogodbo o zamenjavi stanovanja z dne 15.11.1972 zagotovil stanovanjsko pravico do njune smrti.
Sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka (3. odst. 191. čl. ZPP) terja tudi presojo s stališča bistvenih sestavin vsebine tožbe (186. čl. ZPP). Tožnik mora namreč med drugim navesti tudi dejstva, na katera opira svoj zahtevek.
zamuda upnika - položitev dolgovane stvari pri sodišču - depozit
Glede plačila v pravdi spornega zadnjega obroka kupnine sta obe sodišči ugotovili, da je bil dogovor med strankama, da ta znaša tolarsko protivrednost 5.000 DEM, obračunano po tečaju na dan plačila. Ugotovili sta tudi, da je tožena stranka ta znesek nakazala tožeči stranki 27.7.1991 po pošti, vendar ga je tožnica vrnila, ker je pričakovala plačilo kot za predhodne obroke, to je v DEM. Tožena stranka je nato denar imela doma.
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da učinki izpolnitve niso nastopili, ter da je tožeča stranka po tem datumu prišla v upniško zamudo. Pri tem tožena stranka zmotno meni, da so s "hrambo denarja na svojem domu" nastopili pravni učinki, ki so značilni za sodno položitev dolgovane stvari (1. odstavek 327. člena ZOR).
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode ob naslednjih (splošnih) pogojih odškodninskega (civilnega) delikta:
- da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja;
- da je škoda sploh nastala;
- da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem;
- da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode.
Navedeni pogoji morajo biti podani kumulativno, izpolnitev pogojev, razen temelja odgovornosti - krivde oziroma objektivne odgovornosti povzročitelja škode, - pa mora dokazati oškodovanec.
V obravnavani zadevi je tožeča stranka uspela dokazati le, da ji je dne 9.7.1989 nastala škoda, ni pa uspela dokazati, da ji je ta škoda nastala zaradi v tožbi zatrjevanega nedopustnega ravnanja tožene stranke (z udarci in brcami toženca).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Dohodek zakonca v času pridobivanja skupnega premoženja je pri ugotavljanju višine deležev na premoženju posebej upoštevan ob sicer enakih drugih prispevkih glede na določilo 2. odst. 59. čl. ZZZDR.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da toženi stranki F.Š. st. nudita pomoč in oskrbo le v prostorih, v katerih ima slednji služnostno pravico, v obsegu, ki je v III. točki izročilne pogodbe z dne 5.6.1991 dogovorjen in na način, ki ne odstopa od običajnega nudenja pomoči in oskrbe osebam, ki so zaradi starosti, bolezni, delovne nesposobnosti itd. nesposobne same skrbeti zase. Nudenja pomoči F.Š. st. na opisan način in s strani nižjih sodišč ugotovljenem obsegu zato, kot sta pravilno materialnopravno odločili tudi sodišči druge in prve stopnje, ni mogoče opredeliti kot neutemeljeno vznemirjanje lastninske pravice tožnikov v smislu določbe 1. odstavka 42. člena ZTLR.
ZPP (1977) člen 382, 382/3, 382/4, 392.ZD člen 120.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveza pogodbe - dovoljenost revizije - spor o preživljanju - navedba vrednosti spornega predmeta v točkah
I. Ker gre za spor o pogodbi, ki vsebuje med drugim tudi dogovor o preživljanju, je po izrecni določbi 1. točke 4. odstavka 382. člena ZPP revizija vselej dovoljena. Zato je revizija v tem delu dovoljena. II. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih kriterijev ni zanesljiva. Zato glede tega zahtevka tožnik nima pravice do revizije.
III. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, gre za spremenjene življenjske razmere na tožnikovi strani, ki so nastale v kratkem času po izročevalkini smrti. V tem času se pogodbenim strankam ni uspelo prilagoditi na nastale spremembe, in torej ne gre za odklanjanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani tožene stranke. Treba je v celoti pritrditi sodišču prve stopnje, da na tako presojo razmer kaže tudi dejstvo, da tožnik ni zahteval izpolnitve pogodbe in nato razveze (v pomenu določila 120.člena Zakona o dedovanju, Uradni list SRS št. 15/76 in 23/78), ampak zahteva razveljavitev pogodbe. Na podlagi ugotovljenih dejstev revizijsko sodišče nima pomislekov, da ni podlage za razveljavitev izročilne pogodbe.
I. V reviziji pa ni mogoče načenjati dejanskih vprašanj, ki jih revident dotlej ni omenjal. Preizkus pravilne uporabe materialnega prava opravi revizijsko sodišče na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje.
II. Smisel navedb tožeče stranke je ta, da se je toženec izdajal za pooblaščenca v zvezi s sprejemom denarja za organizacijo potovanja člana tožeče stranke v Mehiko, da pa to ni bil. Seveda bi toženec to lahko izpodbijal in če bi tako ravnal, bi bilo za pravilno odločitev bistvenega pomena, ali je potovanje v Mehiko organizirala karate zveza ter je toženec deloval le kot njen pooblaščenec, ali pa je toženec deloval za svoj račun, ne pa kot pooblaščenec karate zveze. Vendar toženec ni ničesar navedel v podkrepitev svojega predloga za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišči sta zato lahko oprli svojo odločitev na neprerekane trditve tožeče stranke o tem, da je toženec sam sprejel denar za potovanje in to v večjem znesku, kot so znašali stroški.