ZZVZZ člen 23, 26, 100, 106. Splošni pogoji člen 11. Pravilnik člen 19, 20.
povračilo stroškov
Zavarovanec je oproščen na podlagi sklenjenega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja doplačil do polne cene zdravstvenih storitev, če jih uveljavlja po obsegu, standardih in postopkih v skladu s splošnimi akti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki urejajo področje obveznega zdravstvenega zavarovanja (26., 100. in 106. člen ZZVZZ in 11. člen splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje - 8.12.1992), kar pomeni v okviru pravic glede nabave zobnoprotetičnih pripomočkov v breme navedenega zavoda, ki jih v 19. in 20. členu določa začasni pravilnik o pravicah do ortopedskih, ortotičnih, očesnih, slušnih, zobnoprotetičnih in drugih pripomočkov (tehničnih pripomočkov), ki je začel veljati 27.3.1993, ko se je prenehal uporabljati samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (22. in 23. točka priloge).
Sklepa o plačilu denarne kazni, ki je bila stranki zagrožena s sklepom, ki je že postal pravnomočen, ni mogoče izpodbijati zaradi višine denarne kazni.
Urbanistični inšpektor je odločil zakonito, ko je stranki, ki je gradila objekt brez lokacijskega dovoljenja na zemljišču, ki leži znotraj I. območja kmetijskih zemljišč naložil, da mora objekt odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje.
razporeditev na drugo delovno mesto - plačilo razlike plače - razrešitev direktorja - dovoljenost revizije
Drugostopna odločba je postala pravnomočna dne 13. aprila 1994, torej pred začetkom veljavnosti ZDSS. Iz določbe 1. odstavka 73. člena ZDSS izhaja ne le omejena možnost zahtevati revizijo glede predmeta spora, temveč tudi glede osebe, ki lahko zahteva revizijo. Ker pogoji za revizijo po ZDSS niso podani (72. in 73. člen), jo je bilo treba zavreči (392. člen ZPP).
V roku, ki je določen v 1. odst. 382. člena ZPP, mora stranka vložiti vlogo in vse njene morebitne dopolnitve. Vlog, ki so prispele na sodišče po izteku tridesetdnevnega roka, ni mogoče upoštevati. Do izteka roka, ki je določen v 2. odstavku 73. člena ZDSS, je dopustno popraviti ali dopolniti revizijo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30009
ZDSS člen 73, 73/1. ZPP (1977) člen 392.
dovoljenost revizije v delovnem sporu
Odločba sodišča druge stopnje je postala pravnomočna dne 30.3.1994, ko je bila vročena stranki (2. odst. 334. člena ZPP), torej pred začetkom veljavnosti ZDSS, kar pomeni, da bi bila revizija dovoljena le, če bi bil predmet spora kateri od v 1. odst. 73. člena izčrpno naštetih spornih predmetov. Ker tožnik uveljavlja odškodnino, torej ne prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja oziroma razporeditve, njegova revizija ne more biti dovoljena (392. člen ZPP).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka
Četrtotožeča stranka je sodnica pristojnega sodišča. Obstoji torej okoliščina, ki lahko vzbudi dvom o nepristranosti odločanja pri tem sodišču. To pa je tehten razlog, da to sodišče ne more voditi pravde in odločati o tožbenem zahtevku.
kršitev ustavne pravice - pravica posameznika, da zasede notarsko mesto
Akt Državnega zbora o imenovanju notarja ne pomeni kršenja ustavne pravice posameznika, saj ustava ne varuje pravice posameznika, da zasede notarsko mesto.
URS člen 49, 49/3, 157, 157/2.ZN člen 8, 8/5. Mednarodni pakt o človekovih in političnih pravicah člen 17.
kršitev ustavne pravice - kandidat za notarja - javno zaupanje - brisana kazen
Umik predloga za imenovanje kandidata za notarja iz razloga, ker ta naj ne bi izpolnjeval zakonskega pogoja, da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, ker je že bil v kazenskem postopku, kazen pa mu je bila že brisana, se šteje za akt, s katerim je bila kandidatu kršena ustavna pravica, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.
zakup - pogodba o dodelitvi sobe - prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka je v pritožbi med drugim navajala, da se pravice delavcev zaradi prenehanja delovnega razmerja in po zaposlitvi pri podjetju P. ne bodo spremenile ter, da je tožeča stranka delavcem ob podpisovanju sklepov o prenehanju delovnega razmerja le-tem obljubljala, da bodo obdržali tudi sobe, ki so jih dotlej uporabljali. Teh pritožbenih trditev, ki jih revident ponavlja tudi v reviziji in ki so za odločitev o tožbenem zahtevku (tožeča stranka zahteva izselitev iz sporne sobe zato, ker je toženi stranki prenehalo delovno razmerje - 7. čl. Pogodbe o dodelitvi samske sobe oz. ležišča, sklenjene med Š. c. in toženo stranko 11.5.1981) pravno odločilne, sodišče druge stopnje ni preizkušalo. Štelo je namreč, da za pravilno uporabo materialnega prava zadostuje ugotovitev, da je toženki prenehalo delovno razmerje. Tako je ostala uvodoma zapisana pritožbena trditvena podlaga neizčrpana.
zavarovalna pogodba - regresna obveznost zavarovanca - vzročna zveza z ravnanjem zavarovanca - vzročna zveza med nastankom škode in alkoholiziranostjo - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - avtomobilist
I. Ob upoštevanju med pravdnima strankama sklenjene zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev A0-90, ki so njen sestavni del (to pa je tudi materialnopravna podlaga za odločitev v tej pravdni zadevi), je namreč toženec v razmerju do tožeče stranke kot zavarovalnice lahko regresni zavezanec le v tistem obsegu, ki je posledica njegovega protipogodbenega ravnanja in je obenem tudi v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in v tem dogodku nastalo škodo (seveda ob upoštevanju nadaljnjih omejitev, določenih v 3. točki 2. odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev AO-90). Njegova regresna obveznost pa se ne more nanašati na tisti del škode, ki ni v vzročni zvezi z njegovim ravnanjem, ampak je posledica ravnanja drugega v prometni nezgodi udeleženega motornega vozila (v obravnavanem primeru neosvetljenega traktorja).
II. Pogodba o obveznem zavarovanju, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, zato ni uvedla nikakršnega tristranskega razmerja med zavarovalnico, zavarovancem in oškodovancem, temveč je na podlagi te pogodbe nastalo trojno, med seboj ločeno razmerje. Ker tožeča stranka kot zavarovalnica v obravnavani zadevi zatrjuje, da je toženec kot zavarovanec zavarovalne pravice iz sklenjene zavarovalne pogodbe (zaradi vožnje pod vplivom alkohola) izgubil, je za odločitev v tej pravdni zadevi pravno pomembno le tisto pravno razmerje, ki je na podlagi zavarovalne pogodbe nastalo med tožečo stranko kot zavarovalnico in tožencem kot zavarovancem. Del tega pravnega razmerja so tudi pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (za obravnavani primer pogoji A0-90)
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu o graditvi objektov (Ur.l. SRS, št. 34/84 in 29/86). Ugovorov, ki se nanašajo na lokacijsko dovoljenje, ni mogoče upoštevati. Ugovore v zvezi z nezakonito gradnjo je mogoče uveljavljati pri pristojni inšpekcijski službi in ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Zakon o denacionalizaciji ne ureja lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe pravni nasledniki upravičenca, zato ti tudi ne morejo zahtevati odškodnine v postopku denacionalizacije. Upravni organ v takih primerih ni pristojen, da bi odločil z upravno odločbo, zahtevo bi moral zavreči na podlagi 66. člena v zvezi s 25. členom ZUP.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Po določbi 2. odstavka 59. člena ZZZDR (Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo) je namreč potrebno v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upoštevati ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot npr. pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka (3. odst. 191. čl. ZPP) terja tudi presojo s stališča bistvenih sestavin vsebine tožbe (186. čl. ZPP). Tožnik mora namreč med drugim navesti tudi dejstva, na katera opira svoj zahtevek.
uskladitev določil stanovanjske pogodbe z določili SZ - pravica do uporabe stanovanja po ZSR
156. člen zavezuje lastnika, da uskladi določila obstoječe pogodbe z določili SZ. Že prej sklenjena stanovanjska pogodba torej z uveljavitvijo SZ ni prenehala, lastnik pa po tej določbi tudi ni pridobil nobenih posebnih ugodnosti. Zakon določa, da je dolžan pogodbeno razmerje prilagoditi novemu zakonu.
Če pa je tako, je za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke pomembno, kakšno pogodbo je sklenil tožnikov pravni prednik s tožencema. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnikov pravni prednik tožencema s pogodbo o zamenjavi stanovanja z dne 15.11.1972 zagotovil stanovanjsko pravico do njune smrti.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Dohodek zakonca v času pridobivanja skupnega premoženja je pri ugotavljanju višine deležev na premoženju posebej upoštevan ob sicer enakih drugih prispevkih glede na določilo 2. odst. 59. čl. ZZZDR.