I. Razmerje med pravdnima strankama, ki se nanaša na dovoljenje za opravljanje obrti, ni del spornega najemnega razmerja. Če pa je odpoved v skladu z ZPSP, tudi ni mogoče uporabiti splošnih določb zakona o obligacijskih razmerjih, ker je ZPSP v razmerju do ZOR specialni predpis.
II. Po 400. členu ZPP je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe, s katerimi se postopek pravnomočno konča. S tem, ko sodišče ni dovolilo nasprotne tožbe, o zahtevku ni odločilo.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - ena od strank zaposlena na sodišču
Dejstvo, da naj bi do nastanka škode prišlo v prostorih sodišča, pri katerem je tožba vložena in dejstvo, da je tožnica pri sodišču zaposlena kot tajnica, zaradi česar jo vsi sodniki sodišča poznajo, predstavljata tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena ZSDU (temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (ZC, ZTI) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
V določbah ZDen ni podlage za vrnitev premoženja, podržavljenega zaradi prisilne izterjave vojnega dobička v smislu zakona o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega v dobi sovražnikove okupacije.
V upravnem sporu, katerega predmet so stroški postopka upravne izvršbe, stranka ugovorov, ki se nanašajo na komasacijski postopek, ne pa na odločbo, ki jo v upravnem sporu izpodbija, ne more uspešno uveljavljati.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena ZSDU (temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (zakon o cenah, ZTI) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
Če vrnitev premoženja ni verjetno izkazana, ker lastnine na nepremičninah tuji državljani ne morejo pridobiti, ni osnove za izdajo začasne odredbe s prepovedjo razpolaganja in lastninskega preoblikovanja podjetij.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka s strani prizadete stranke
Stranka ima pravico zahtevati vročitev odločbe, ki je bila izdana v upravnem postopku, v katerem ni bila udeležena, sklicujoč se na pravico do obnove postopka po 9. točki 1. odstavka 249. člena ZUP v zvezi z določbo 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP, organ, ki o obnovi odloča, pa mora ugotoviti, ali stranka izkazuje pravni interes za vročitev odločbe - lokacijskega dovoljenja.
Sama sprožitev upravnega spora v zvezi z odločbo o dohodnini ne pomeni avtomatične odložitve izvršbe, glede na določbo 1. odstavka 17. člena ZUS, da tožba v upravnem sporu praviloma ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. Po 2. in 3. odstavku tega člena o zahtevi tožeče stranke v upravnem sporu za odložitev izvršitve upravnega akta do dokončne sodne odločbe ne odloča sodišče, ampak organ, katerega akt se izvršuje s tem, da je zahtevi za odložitev treba priložiti dokaz, da je tožba vložena.
Posebna davčna olajšava se prizna davčnemu zavezancu, če vzdržuje družinske člane, med katere pa ni mogoče šteti izvenzakonskega partnerja, ker ta v 9. členu zakona o dohodnini ni naveden med vzdrževanimi družinskimi člani.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88 - temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (zakon o cenah - Ur.l. RS, št. 1/91-I - zakon o tržni inšpekciji - Ur.l. SRS, št. 27/74) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
Stranka v upravnem postopku je oseba, ki se na njeno zahtevo uvede postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima namesto svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - najemna pogodba za določen čas - pravica do uporabe stanovanja po ZSR - pridobitev
Pomanjkanje pisne odločbe še ne dokazuje neobstoja stanovanjske pogodbe po določilih ZSR, če je pogodba bila realizirana z vselitvijo, uporabo in plačevanjem stanarine. Zahtevek na izselitev iz stanovanja po uveljavitvi SZ je zato utemeljen le ob pogoju iz dol. 54. čl. SZ (priskrbitev drugega primernega stanovanja).
ZPP (1977) člen 20, 20/2, 453, 453/1. ZIP člen 69, 70, 70/2, 14.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek
ZIP nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. Zato je treba po 14.čl. uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku. V 2.odst. 20.čl. in v 1.odst. 453.čl. ZPP je določeno, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Smiselna uporaba teh določb privede do zaključka, da se po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
odgovornost za drugega - odgovornost staršev - otrok, ki je dopolnil sedem let
Pri ugotavljanju krivde staršev prvega toženca je treba upoštevati, da je tožniku nastala škoda zaradi toženčeve vožnje z avtomobilom.
Kot je ugotovilo prvo sodišče, je bil prvi toženec že večkrat v družbi s tožnikom in nikoli ni bilo nobenih nepravilnosti. V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi se prvi toženec kdaj preje vozil z avtomobilom. Sam je izpovedal, da vse dotlej avtomobila sploh ni vozil. Tudi po tožnikovih izjavah toženec njegovega avtomobila preje ni vozil. Vse navedene okoliščine pa kažejo, da toženčevi starši niso imeli podlage za sklepanje, da bo njun sin zaradi zabave ob tožnikovem rojstnem dnevu v okoliščinah, ki bi narekovale potrebno vzgojo v določeni smeri, s katero bi bilo mogoče preprečiti tožnikovo škodo. Ob siceršnji dokazani pravilni vzgoji šteje revizijsko sodišče, da sta I.B. in M.B. dokazala, da je tožniku nastala škoda brez njune krivde in zato po 4. odst. 165. čl. ZOR zanjo ne odgovarjata.
Kadar so toženci po materialnem pravu v takšni skupnosti, da so lahko le enotna pravdna stranka, združitev pravd proti tem tožencem ne pomeni združitve zahtevkov in subjektivne spremembe na pasivni strani (192/2 in 313. čl. ZPP).
uporaba stanovanja - smrt imetnika stanovanjske pravice - status uporabnika
Pri presoji je tako potrebno izhajati iz že omenjenega dejstva, da se toženka v sporno stanovanje ni vselila pred avgustom 1989. Ker iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev obeh sodišč sledi, da je bivša imetnica stanovanjske pravice umrla že 24.3.1990, toženka ni pridobila statusa uporabnice spornega stanovanja (5. čl. ZSR). Zato nima pravice do nadaljnje uporabe spornega stanovanja (2. odst. 18. čl. ZSR).