lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov - skupna gradnja - podrejeni zahtevek - odločanje o podrejenem zahtevku
I. Revizijsko sodišče je na dejansko ugotovitev iz izpodbijane sodbe, da dogovor o skupni gradnji ni bil sklenjen, vezano. Ob upoštevanju te odločilne dejanske ugotovitve, pa ne more biti nobenega dvoma, da je bil tožbeni zahtevek materialnopravno pravilno zavrnjen, saj tožeča stranka obstoja pravnega naslova, ki bi bil lahko podlaga za pridobitev solastninske pravice na hiši, ki je predmet tožbenega zahtevka, ni uspela dokazati.
II. Neutemeljen pa je tudi revizijski očitek, da je podana bistvena kršitev določb postopka zato, ker sodišče o predrejenem zahtevku ni odločilo. Ker je sodišče prve stopnje delno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev solastninske pravice, se s podrejenim zahtevkom ni ukvarjalo. Zato ta del tožbenega zahtevka tudi ni mogel biti predmet preizkusa v pritožbenem postopku, saj o tem delu tožbenega zahtevka doslej še ni bilo odločeno. Ker je bil tožbeni zahtevek na plačilo denarnega zneska postavljen le podrejeno, bo potrebno o njem odločiti v nadaljevanju postopka (188. člen ZPP), saj glede tega dela tožbenega zahtevka med pravdnima strankama pravda še obstoji.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - pridobitev stanovanjske pravice - stanovanjska pogodba za določen čas - začasna uporaba stanovanja (službeno stanovanje)
Z uveljavitvijo stanovanjskega zakona se toženčev pravni položaj ni spremenil. Toženec bi imel pravico uveljavljati sklenitev najemne pogodbe z lastnikom, če bi bil imetnik stanovanjske pravice ( 147.čl. stanovanjskega zakona). Ker toženec ni bil imetnik stanovanjske pravice, lastnik z njim ni bil dolžan skleniti najemne pogodbe. Po 58.čl stanovanjskega zakona se šteje, da oseba, ki nima najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito. V tem primeru lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja.
Če vrnitev premoženja ni verjetno izkazana, ker lastnine na nepremičninah tuji državljani ne morejo pridobiti, ni osnove za izdajo začasne odredbe s prepovedjo razpolaganja in lastninskega preoblikovanja podjetij.
V določbah ZDen ni podlage za vrnitev premoženja, podržavljenega zaradi prisilne izterjave vojnega dobička v smislu zakona o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega v dobi sovražnikove okupacije.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka s strani prizadete stranke
Stranka ima pravico zahtevati vročitev odločbe, ki je bila izdana v upravnem postopku, v katerem ni bila udeležena, sklicujoč se na pravico do obnove postopka po 9. točki 1. odstavka 249. člena ZUP v zvezi z določbo 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP, organ, ki o obnovi odloča, pa mora ugotoviti, ali stranka izkazuje pravni interes za vročitev odločbe - lokacijskega dovoljenja.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena ZSDU (temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (zakon o cenah, ZTI) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
Posebna davčna olajšava se prizna davčnemu zavezancu, če vzdržuje družinske člane, med katere pa ni mogoče šteti izvenzakonskega partnerja, ker ta v 9. členu zakona o dohodnini ni naveden med vzdrževanimi družinskimi člani.
Stranka v upravnem postopku je oseba, ki se na njeno zahtevo uvede postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima namesto svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88 - temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (zakon o cenah - Ur.l. RS, št. 1/91-I - zakon o tržni inšpekciji - Ur.l. SRS, št. 27/74) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
Sama sprožitev upravnega spora v zvezi z odločbo o dohodnini ne pomeni avtomatične odložitve izvršbe, glede na določbo 1. odstavka 17. člena ZUS, da tožba v upravnem sporu praviloma ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. Po 2. in 3. odstavku tega člena o zahtevi tožeče stranke v upravnem sporu za odložitev izvršitve upravnega akta do dokončne sodne odločbe ne odloča sodišče, ampak organ, katerega akt se izvršuje s tem, da je zahtevi za odložitev treba priložiti dokaz, da je tožba vložena.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena ZSDU (temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (ZC, ZTI) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
V upravnem sporu, katerega predmet so stroški postopka upravne izvršbe, stranka ugovorov, ki se nanašajo na komasacijski postopek, ne pa na odločbo, ki jo v upravnem sporu izpodbija, ne more uspešno uveljavljati.
Kadar so toženci po materialnem pravu v takšni skupnosti, da so lahko le enotna pravdna stranka, združitev pravd proti tem tožencem ne pomeni združitve zahtevkov in subjektivne spremembe na pasivni strani (192/2 in 313. čl. ZPP).
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - najemna pogodba za določen čas - pravica do uporabe stanovanja po ZSR - pridobitev
Pomanjkanje pisne odločbe še ne dokazuje neobstoja stanovanjske pogodbe po določilih ZSR, če je pogodba bila realizirana z vselitvijo, uporabo in plačevanjem stanarine. Zahtevek na izselitev iz stanovanja po uveljavitvi SZ je zato utemeljen le ob pogoju iz dol. 54. čl. SZ (priskrbitev drugega primernega stanovanja).
odgovornost za drugega - odgovornost staršev - otrok, ki je dopolnil sedem let
Pri ugotavljanju krivde staršev prvega toženca je treba upoštevati, da je tožniku nastala škoda zaradi toženčeve vožnje z avtomobilom.
Kot je ugotovilo prvo sodišče, je bil prvi toženec že večkrat v družbi s tožnikom in nikoli ni bilo nobenih nepravilnosti. V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi se prvi toženec kdaj preje vozil z avtomobilom. Sam je izpovedal, da vse dotlej avtomobila sploh ni vozil. Tudi po tožnikovih izjavah toženec njegovega avtomobila preje ni vozil. Vse navedene okoliščine pa kažejo, da toženčevi starši niso imeli podlage za sklepanje, da bo njun sin zaradi zabave ob tožnikovem rojstnem dnevu v okoliščinah, ki bi narekovale potrebno vzgojo v določeni smeri, s katero bi bilo mogoče preprečiti tožnikovo škodo. Ob siceršnji dokazani pravilni vzgoji šteje revizijsko sodišče, da sta I.B. in M.B. dokazala, da je tožniku nastala škoda brez njune krivde in zato po 4. odst. 165. čl. ZOR zanjo ne odgovarjata.
ZPP (1977) člen 20, 20/2, 453, 453/1. ZIP člen 69, 70, 70/2, 14.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek
ZIP nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. Zato je treba po 14.čl. uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku. V 2.odst. 20.čl. in v 1.odst. 453.čl. ZPP je določeno, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Smiselna uporaba teh določb privede do zaključka, da se po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
Pri presoji zakonitosti odločbe sodišče lahko upošteva le dejstva in okoliščine, ki so v odločbi navedene, ne pa dopolnitev, danih v odgovoru na tožbo.