davek od dohodkov iz premoženja - oddajanje poslovnih prostorov - kršitev pravil postopka
Če davčni zavezanec predloži dokazila o višini dejanskih stroškov vzdrževanja in upravljanja, se mu priznajo dejanski stroški in enoletna amortizacija za oddane poslovne prostore, zato v načelu ni mogoče izključiti, da sama amortizacija, obračunana v skladu s predpisi, ne more presegati 40% prejete najemnine.
Pristojni organ lahko odloči, da obratovalnica preneha zaradi kazni, izrečenih samostojnemu obrtniku zaradi prekrškov, vendar le, če je ugotovljeno, da so odločbe o izrečenih kaznih za prekrške pravnomočne. Datum prenehanja obratovalnice ne more biti določen pred izvršljivostjo odločbe.
Kadar so prostori v zidanici opremljeni, da je v njih možno kuhati in prenočevati, izpolnjujejo pogoje za odmero davka od premoženja v zvezi s posestjo prostorov za počitek oz. rekreacijo.
V postopkih denacionalizacije ni treba sprožiti posebnega predhodnega postopka za ugotovitev državljanstva, če je iz vseh predloženih dokazov možno ugotoviti, kakšno je bilo državljanstvo denacionalizacijskega upravičena ob podržavljanju.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je toženec na svoji parceli naredil izkop v dolžni 20 m vzdolž meje s tožnikovo parcelo, zaradi katerega je nevarno, da del tožnikove parcele zdrsne na toženčevo parcelo. Zato je predlagal, da se tožencu naloži postavitev podpornega zidu na meji med tožnikovo parcelo št. 2265 in toženčevo parcelo št. 2264/2. Takšen tožbeni predlog pa tudi po presoji revizijskega sodišča ni tako določen, da bi bil lahko utemeljen.
parcelacija - oseba s pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču kot stranka v postopku parcelacije sosednje parcele
Tudi pri parcelaciji se glede položaja strank uporablja 49. člen ZUP, zato v postopku parcelacije ni stranka oseba, če se ne posega v njene pravice, pa čeprav ima želje po pridobitvi parcele, ki se parcelira.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Pripoznava dolga, podana pred nastopom zastaranja, kot razlog za pretrganje zastaranja, ni vezana na nobeno obličnost. Da pa bi dolžnikovo dejanje ali izjava imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja v smislu 387.čl. ZOR, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Sama po sebi torej ne zadostuje izjava dolžnika, da bo upniku nekaj plačal; izjava, ki ima veljavo pripoznave dolga se mora nanašati na konkretno pravno razmerje z vsemi njegovimi konstitutivnimi elementi.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je toženec kurjač na sodišču, ki bi bilo krajevno pristojno za odločanje v konkretni zadevi, je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Posledice izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta in izostanek postopanja po določilu 40. čl. ZPP glede dovoljenosti revizije zadevajo tudi toženo stranko.
izločitev sodnika - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - vodja enote - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - pravice kupca - načelo prepovedi zlorabe pravic
V obravnavanem primeru gre za napako v lakiranju, ki je omejena na levi prednji blatnik. To napako je vsekakor mogoče odpraviti z ustreznim popravilom tako, da vrednost in funkcionalnost avtomobila ne bi bila okrnjena. Tožena stranka je napako priznala in ponudila popravilo, na kar pa tožnik ni pristal. V takem položaju vztrajanje na zahtevku za zamenjavo avtomobila ni utemeljeno. Namen jamčevalnih sankcij je varstvo kupca, ko gre za stvarne napake na kupljeni stvari. Varstvo se nanaša na zagotovitev normalnih ali dogovorjenih lastnosti prodane stvari. Če je varstvo mogoče doseči na način, ki je za prodajalca lažji, je vztrajanje pri izbiri težje jamčevalne sankcije v nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic (13.čl. ZOR). Zahtevku za uveljavljanje take jamčevalne sankcije ni mogoče dati pravnega varstva. Smisel pravila 488.čl. ZOR je zagotoviti kupcu ustrezne jamčevalne zahtevke. Izbira ustreznega zahtevka pripada kupcu. Omejitev izbire, ki izhaja iz načela prepovedi zlorabe pravic, pa zagotavlja strankama enak položaj.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe - obseg vrnitve, če se vrača denar - zamudne obresti
Ker je tožena stranka tožeči plačala znesek, ki presega vplačano kupnino in zamudne obresti, je izpolnila svojo obveznost po sporazumni razvezi pogodbe.
Posledica razveljavitve pogodbe je vrnitev že izpolnjenega (1. odstavek 113. člena ZOR), ne pa prilagoditev pogodbe pričakovanjem stranke, ki se na zmoto sklicuje.
Carinarnica ni prekoračila svojih pooblastil, ko je ugotavljala, ali se podatki v UCD ujemajo tudi z dejanskim stanjem blaga in ne samo s priloženimi listinami UCD. Za opredelitev, ali določen izdelek predstavlja končni izdelek, je odločilno dejansko stanje ob uvozu.
Podjetje iz 57. člena ZZad je dolžno izdati zadružnim upravičencem za 45% vrednosti družbenega kapitala navadnih delnic, ne glede na obseg poslovanja z njimi.
Glede na to, da je bilo o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo že pravnomočno odločeno in to glede nekaterih postavk s celotno ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ni bila mogoča ponovna celovita določitev odškodnine - mogoča je bila le realna uskladitev z vrednostjo denarja tistega dela zahtevka, o katerem je bilo treba zaradi deleža odgovornosti ponovno odločati.
Obvezna sestavina odločbe, izdane po 73. členu zakona, so prepovedi iz 76.c člena, zato morejo biti v izreku odločbe konkretno navedene. Ker ZUN ne ureja izvršljivost odločbe in tudi nima drugih določb, ki bi urejale izvršitev odločbe, veljajo glede tega določbe ZUP.
Če upravni organ na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi prosilčev sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, so lahko podlaga za tako ugotovitev le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence.
lokacijsko dovoljenje - odmiki med objekti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Nejasna in nepopolna lokacijska dokumentacija glede odmika od stanovanjske hiše ne more biti podlaga za izdano lokacijsko dovoljenje, saj je zazidalna situacija podlaga za zakoličenje novogradnje. Tožena stranka pritožbenega ugovora glede odmika od sosednjih stanovanjskih objektov ne more pavšalno zavrniti, ne da bi obrazložila, na podlagi česa ugotavlja ustreznost odmikov (55. člen ZUN in 209. v zvezi z 245. členom ZUP).