I. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključku sodišč prve in druge stopnje, da je med tožnikovimi poškodbami v prometni nesreči in amputacijo noge pravno upoštevna vzročna zveza in da ta ni bila pretrgana. Končna posledica v konkretnem primeru ni bila taka, da bi z njo glede na vse okoliščine (dalj časa trajajoče zdravljenje in imobilizacijo) ne bilo mogoče računati.
II. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
Kadar so prostori v zidanici opremljeni, da je v njih možno kuhati in prenočevati, izpolnjujejo pogoje za odmero davka od premoženja v zvezi s posestjo prostorov za počitek oz. rekreacijo.
Pristojni organ lahko odloči, da obratovalnica preneha zaradi kazni, izrečenih samostojnemu obrtniku zaradi prekrškov, vendar le, če je ugotovljeno, da so odločbe o izrečenih kaznih za prekrške pravnomočne. Datum prenehanja obratovalnice ne more biti določen pred izvršljivostjo odločbe.
V postopkih denacionalizacije ni treba sprožiti posebnega predhodnega postopka za ugotovitev državljanstva, če je iz vseh predloženih dokazov možno ugotoviti, kakšno je bilo državljanstvo denacionalizacijskega upravičena ob podržavljanju.
pooblastilo, dano odvetniku - dvom v pristnost pooblastila
Določilo 3. odst. 97. čl. ZPP se nanaša tudi na pooblastila, dana odvetniku.
Sodišče je tedaj smelo podvomiti v pristnost pooblastila, ki ga je revident priložil tožbi. In ker zahtevano overjeno pooblastilo ni bilo predloženo v sodno odrejenem roku, je sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo, ki jo je vložil odvetnik, zavrglo (4. odst. 98. čl. ZPP).
Na podlagi 3. odstavka 93.a člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) se lahko poseže v del odločbe o novi dodelitvi zemljišč, ki se nanaša na drugega komasacijskega udeleženca, samo z odločbo, s katero se spremeni s pritožbo izpodbijana dodelitev zemljišč, ne pa tudi z odločbo, s katero se taka dodelitev odpravi.
Iz stečajne mase je možno izločiti samo stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku. Pogodbeno dogovorjena možnost odtujitve spornih nepremičnin iz premoženja tožene stranke (stečajnega dolžnika) samo s soglasjem tožeče stranke pa takšne pripadnosti ne izključuje.
ZKZ člen 14, 14/8. ZUN člen 85, 85/1. ZUPla člen 22.
odškodnina za spremembo namembnosti
Če je lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi predpisa iz 1. odstavka 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, se vprašanje, kdaj je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje, presoja po določbi 22. člena zakona o urbanističnem planiranju.
lokacijsko dovoljenje - odmiki med objekti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Nejasna in nepopolna lokacijska dokumentacija glede odmika od stanovanjske hiše ne more biti podlaga za izdano lokacijsko dovoljenje, saj je zazidalna situacija podlaga za zakoličenje novogradnje. Tožena stranka pritožbenega ugovora glede odmika od sosednjih stanovanjskih objektov ne more pavšalno zavrniti, ne da bi obrazložila, na podlagi česa ugotavlja ustreznost odmikov (55. člen ZUN in 209. v zvezi z 245. členom ZUP).
Carinarnica ni prekoračila svojih pooblastil, ko je ugotavljala, ali se podatki v UCD ujemajo tudi z dejanskim stanjem blaga in ne samo s priloženimi listinami UCD. Za opredelitev, ali določen izdelek predstavlja končni izdelek, je odločilno dejansko stanje ob uvozu.
Obvezna sestavina odločbe, izdane po 73. členu zakona, so prepovedi iz 76.c člena, zato morejo biti v izreku odločbe konkretno navedene. Ker ZUN ne ureja izvršljivost odločbe in tudi nima drugih določb, ki bi urejale izvršitev odločbe, veljajo glede tega določbe ZUP.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - avtomobilist - obojestranska krivda - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - višina - pravni standard - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost
I. Presoja o porazdelitvi odškodninske odgovornosti voznikov vozil, ki sta trčili, ko je tožnikovo vozilo zavijalo levo, toženčevo vozilo pa je tožnikovo vozilo prehitevalo. Razmerje 1/3 proti 2/3 v korist tožnika. II. Presoja o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Če tržni inšpektor v prostorih, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ugotovi, da prostori ali oprema ne ustrezajo pogojem, predpisanim s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih, utemeljeno izreče ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je po izdaji inšpekcijske odločbe odpravil pomanjkljivosti in se tudi ne more uspešno sklicevati na to, da mu je bilo ob enakih prostorskih pogojih izdano obrtno dovoljenje, ker pridobljeno obrtno dovoljenje ni ovira za inšpekcijsko ukrepanje.
Ker carinski zakon niti zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata nobenih izjem glede nastanka zamude in plačila zamudnih obresti, če pride do zamude plačila uvoznih dajatev, objektivne težave zavezanca ne morejo vplivati na nastanek zamude.
Glede na to, da je bilo o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo že pravnomočno odločeno in to glede nekaterih postavk s celotno ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ni bila mogoča ponovna celovita določitev odškodnine - mogoča je bila le realna uskladitev z vrednostjo denarja tistega dela zahtevka, o katerem je bilo treba zaradi deleža odgovornosti ponovno odločati.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je toženec na svoji parceli naredil izkop v dolžni 20 m vzdolž meje s tožnikovo parcelo, zaradi katerega je nevarno, da del tožnikove parcele zdrsne na toženčevo parcelo. Zato je predlagal, da se tožencu naloži postavitev podpornega zidu na meji med tožnikovo parcelo št. 2265 in toženčevo parcelo št. 2264/2. Takšen tožbeni predlog pa tudi po presoji revizijskega sodišča ni tako določen, da bi bil lahko utemeljen.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Pripoznava dolga, podana pred nastopom zastaranja, kot razlog za pretrganje zastaranja, ni vezana na nobeno obličnost. Da pa bi dolžnikovo dejanje ali izjava imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja v smislu 387.čl. ZOR, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Sama po sebi torej ne zadostuje izjava dolžnika, da bo upniku nekaj plačal; izjava, ki ima veljavo pripoznave dolga se mora nanašati na konkretno pravno razmerje z vsemi njegovimi konstitutivnimi elementi.
Če upravni organ na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi prosilčev sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, so lahko podlaga za tako ugotovitev le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence.