premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Samo dejstvo, da sta zakonca v določenem časovnem obdobju živela pretežno od sredstev enega zakonca, na ugotovitev deleža na pozneje pridobljenem premoženju, v katerega sta vlagala oba, ne vpliva. Za pravilno odločitev je namreč pomembno, ali je bilo to premoženje vloženo tudi v tisto premoženje, ki je predmet tožbenega zahtevka.
Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za pridobitev državljanstva iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, tožnik ne more biti sprejet v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu tega zakona, četudi bi bilo ugotovljeno, da za njegov sprejem v državljanstvo ne obstajajo ovire iz 3. odstavka 40. člena tega zakona.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka - dejanska podlaga revizijski odločitvi
Revizijsko sodišče sme v revizijskem postopku presojati pravilnost odločitve sodišč prve in druge stopnje na podlagi tiste dejanske podlage, ki jo je lahko obravnavalo sodišče prve stopnje in nato preizkusilo sodišče druge stopnje. To pa so vsa tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave na prvi stopnji in so bila sodišču znana. Vsa dejstva, ki so nastala pozneje, niso predmet tega tožbenega zahtevka in so zato tudi v revizijskem postopku neupoštevna.
Garant - tožeča stranka - se je v danih garancijah zavezal, da bo plačal carino, druge uvozne davščine in obresti za blago, ocarinjeno med veljavnostjo garancije, če tega v predpisanem roku ne bo storil carinski zavezanec ali podjetje, ki je v carinskem postopku pooblaščenec carinskega zavezanca (špedicija). Njegova garancija velja za plačilo vseh carinskih obveznosti, ki se nanašajo na naročnika garancije, nastanejo pa v času, za katerega je bančna garancija izdana. Časovna omejitev velja le za nastanek carinskih obveznosti, ne pa tudi za uveljavljanje njihovega plačila. Glede na to, da so bili pogoji, navedeni v bančnih garancijah, izpolnjeni, nastopi s tem za garanta obveznost poravnave carinskih obveznosti (1. odst. 1083. člena ZOR).
ZDRS člen 10, 10-8, 40, 40/3.ZUP člen 7, 9, 143, 178, 209.
pridobitev - državljan druge republike - oficir - oseba nevarna za obrambo države - dokaz v kuverti z oznako "uradna tajnost" kot nemožnost podlage za odločitev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka - neobrazložen prosti preudarek
Zapisnik o zaslišanju uradne osebe, ki je v kuverti z oznako "uradna tajnost", čeprav sam ni označen kot "zaupen", ne more biti podlaga za odločitev, dokler se nahaja v kuverti z oznako "uradna tajnost".
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja v pritožbenem postopku
V temeljnih načelih ZPP je določeno, da odloči sodišče o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi neposrednega obravnavanja (4. člen ZPP). Učinek tega načela je, da tudi sodišče druge stopnje ne sme spremeniti dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno na prvi stopnji, razen če samo ponovi dokaze. Temu namenu služi pritožbena obravnava, na kateri pride sodišče v neposreden kontakt s strankami, pričami itd. Na interni seji sodišče druge stopnje dejanskega stanja, kakršno je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ne more in ne sme spreminjati. Izjeme veljajo le za presojo listin ali neposredno izvedenih dokazov (2. tč. 373. člena ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
Ker po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere se tudi revizijsko sodišče na podlagi že navedene določbe 3. odstavka 385. člena ZPP vezano, med pravdnima strankama ni bila sklenjena posojilna pogodba (1. odstavek 557. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) je neutemeljen tudi revizijski očitek, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo zato, ker nista uporabili določbe 562. člena ZOR. Ta določba se namreč nanaša na rok za vrnitev posojila, ki pa ga, kot sta ugotovili nižji sodišči, v obravnavanem primeru sploh ni bilo.
ZZZDR člen 78, 105. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 9, 12.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otrok - upoštevanje otrokove želje
Pomen želje otroka, pri katerem od staršev bi rad živel, urejata dva predpisa. V 105. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89, preč.b.), je določeno, da se v primeru, ko starši ne živijo skupaj, upoštevajo otrokove želje, če jih je otrok sposoben izraziti. V 12. členu konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija, Ur.l SFRJ - MP, št. 15/90, akt o notifikaciji nasledstva, Ur.l. RS, št. 35/92, MP 9/92), pa je določeno, da države podpisnice jamčijo otroku pravico do izražanja lastnega mnenja, s tem da se to upošteva v skladu z njegovo zrelostjo in starostjo. Ti določbi je v razveznem postopku, ko sodišče odloča o dodelitvi otrok, potrebno obravnavati v povezavi z 78. členom ZZZDR, ki izhaja iz koristi otrok (in ki želje otroka ne omenja).
Odločba o podelitvi naziva mentor, izdana na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, je konstitutivna odločba in učinkuje od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep tržnega inšpektorja na področju cen
Za ukrepe na področju cen mora imeti tržni inšpektor pooblastilo v materialnem predpisu oz. morajo biti v njem določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša.
občevanje organov in strank - stvarna nepristojnost
Dodelitev stanovanj je urejal samoupravni splošni akt, ki ga je predpisal stanodajalec, zato ne gre za upravno stvar in upravni organ za odločanje ni pristojen.
Odločba o podelitvi naziva mentor, izdana na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, je konstitutivna odločba in učinkuje od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki.
ZUN člen 52, 54. Odlok o PUP člen 7, 11, 12. Odlok člen 1, 2, 3.ZUP člen 243, 243/1.
lokacijsko dovoljenje - gradnja objektov, ki jih po svojih dimenzijah in namenu ni šteti za pomožne objekte - nepopolna uporaba materialnega predpisa - kršitev materialnega in procesnega predpisa
Prvostopni organ in tožena stranka nista imela materialne podlage za ugotovitev v svojih odločbah, da gre pri predvideni gradnji objektov (garaže, skladišča v mansardi, nadstreška ter drvarnice in kokošnjaka) za pomožne objekte po PUP, saj ti objekti glede na tlorisne dimenzije in namene v konkretnem primeru presegajo tlorisne dimenzije in namene, določene v občinskem odloku o pomožnih objektih, ki je veljal v času veljavnosti PUP.
Ne izpolnjuje pogojev pravnega naslednika iz 15. člena ZDen oseba, ki z denacionalizacijskim upravičencem, ki mu je bilo premoženje, ki ga je dedoval na podlagi oporoke, podržavljeno, ni bila v sorodstvenem razmerju, sama pa je nujni delež na podlagi sklepa o dedovanju po prejšnjem lastniku iz tega premoženja od občine že prejela.
obnova postopka - obnova postopka zaradi odmere davka - vložitev po neupravičeni osebi
Če predlog za obnovo postopka zaradi odmere davka od dobička iz kapitala vloži oseba, ki po zakonu o dohodnini ne more biti davčni zavezanec in torej ne more biti stranka v postopku, se tak predlog zavrže, ker ga ni vložila upravičena oseba.
pogodbene obresti - višina pogodbene obrestne mere - vračunavanje izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov
Določbi 1. in 4. odst. 399. čl. ZOR sta kogentne narave. Pogodbeni stranki ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačajo banke za hranilne vloge na vpogled. Dogovor o višjih obrestih ni veljaven. Tudi plačil na račun dolga ni mogoče obračunati drugače, kot z upoštevanjem omejitve obrestne mere, ki jo uzakonja 1. odst. 399. čl. ZOR. Višjim obrestim od teh sodišče ne daje pravnega varstva in upošteva le obračun plačanih zneskov na račun dolga, napravljen na podlagi zakonske omejitve višine obrestne mere.
ponudba - splošna ponudba - vabilo k ponudbi pod objavljenimi pogoji - vabilo za vpis in vplačilo ustanoviteljskih delnic
Neobjavljen sklep ne učinkuje navzven. Kot splošna ponudba po 33.čl. ZOR bi moral biti predstavljen nedoločenemu številu oseb, kot ponudba po 32. čl. pa bi veljal le, če bi jo organ tožene stranke, pooblaščen za njeno zastopanje, izrazil določeni osebi.
čezmerno prikrajšanje - izdaja vrednostnih papirjev
I. Pod izrazom "obveznosti" v 1. odst. 139. člena ZOR je treba razumeti tiste obveznosti, ki kot zakoniti sestavni deli določene vrste pogodbe takšno pogodbo opredeljujejo.
II. Čezmerno prikrajšanje je napaka, ki učinkuje na sklenitveno fazo pogodbe.
III. V našem pravu velja praviloma emisijska teorija. Vrednostni papir je izdan takrat, ko izdajatelj vnese vanj vse bistvene elemente, ga podpiše in zavestno izroči v promet.
veljavnost oporoke - pismena oporoka pred pričami - priče pri oporoki - dolžnost pričanja - sposobnost biti oporočna priča
I. Pravno odločilne okoliščine za veljavnost pisne oporoke pred pričami so naslednje:
1. Pisno oporoko mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič, in hkrati izjaviti pred njima, da je to njegova oporoka (1. odstavek 64. člena zakona o dedovanju, ZD).
2. Priči se morata podpisati na sami oporoki (pristavek, da se podpisujeta kot priči, ni pogoj za veljavnost oporoke - 2. odstavek 64. člena ZD).
3. Priči pri pisni oporoki pred pričami morata biti polnoletni, znati morata brati in pisati ter ne sme jima biti odvzeta opravilna sposobnost (1. odstavek 67. člena ZD).
II. Dolžnost trpeti zdravniški pregled ni sestavni del dolžnosti pričanja. Zato sodišče nima pravice uporabiti silo tako, kot v primeru, če priča brez upravičenega razloga noče pričati. Varovanje telesne integritete je pomembnejša dobrina od dolžnosti pričanja. Če pa tega ne sme storiti, tudi ne sme pričo spraviti v položaj, da odkloni pričanje zaradi prisotnosti izvedenca.