razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - pomen stališča arbitražne komisije
Stališče arbitražne komisije ni pravni vir. Zatrjevana ugotovitev te komisije se nanaša na razlago pomena razglasitve neodvisnosti RS za proces razdruževanja bivše SFRJ kot mednarodnopravnega subjekta in s tem na vprašanje mednarodnopravnega nasledstva bivše SFRJ, ne pa na sam postopek osamosvajanja RS. Le del slednjega pa je tudi v tej zadevi sporni prevzem upravljanja z vojaškimi stanovanju od organov bivše JLA.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja v pritožbenem postopku
V temeljnih načelih ZPP je določeno, da odloči sodišče o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi neposrednega obravnavanja (4. člen ZPP). Učinek tega načela je, da tudi sodišče druge stopnje ne sme spremeniti dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno na prvi stopnji, razen če samo ponovi dokaze. Temu namenu služi pritožbena obravnava, na kateri pride sodišče v neposreden kontakt s strankami, pričami itd. Na interni seji sodišče druge stopnje dejanskega stanja, kakršno je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ne more in ne sme spreminjati. Izjeme veljajo le za presojo listin ali neposredno izvedenih dokazov (2. tč. 373. člena ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
ZDRS člen 10, 10-8, 40, 40/3.ZUP člen 7, 9, 143, 178, 209.
pridobitev - državljan druge republike - oficir - oseba nevarna za obrambo države - dokaz v kuverti z oznako "uradna tajnost" kot nemožnost podlage za odločitev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka - neobrazložen prosti preudarek
Zapisnik o zaslišanju uradne osebe, ki je v kuverti z oznako "uradna tajnost", čeprav sam ni označen kot "zaupen", ne more biti podlaga za odločitev, dokler se nahaja v kuverti z oznako "uradna tajnost".
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Samo dejstvo, da sta zakonca v določenem časovnem obdobju živela pretežno od sredstev enega zakonca, na ugotovitev deleža na pozneje pridobljenem premoženju, v katerega sta vlagala oba, ne vpliva. Za pravilno odločitev je namreč pomembno, ali je bilo to premoženje vloženo tudi v tisto premoženje, ki je predmet tožbenega zahtevka.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker ni izpolnjen pogoj, ki ga za dovoljenost revizije določa 1. odst. 497. člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrglo (392. člen v zvezi z 488. členom ZPP).
Če gre za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva kot pogoja aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije (9. - 13. člen ZDen), zakon (3. odst. 63. člena ZDen) pri osebah, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (2. odst. 9. člena ZDen), ne dopušča ugotavljanja obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ.
odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Glede na v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljena pravnoodločilna dejstva (zaslužek staršev, starost otroka, premoženjsko stanje, šolanje, število preživninskih obveznosti itd.), sta nižji sodišči s tem, ko sta toženi stranki naložili, da mora od 1.4.1994 plačevati po 12.000 SIT mesečne preživnine, kriterije, ki so določeni v 79. členu ZZZDR, s tem pa tudi materialno pravo, pravilno uporabili. Revizijsko poudarjanje zneska 12.000 SIT, ki ga ml. otrok pravdnih strank prejema iz naslova štipendije, je vprašljivo, saj po ugotovitvah nižjih sodišč štipendija komaj zadošča za pokritje stroškov skromne malice in prevozov v šolo. Tudi primerjava otrokovih prejemkov z zajamčenim osebnim dohodkom v državi ni korektna, saj zakon v že navedenem 79. členu kot osnovna kriterija za določitev preživnine postavlja otrokove potrebe in zmožnosti staršev. Slednje pa so na strani tožene stranke v obravnavanem primeru take, da plačevanje mesečne preživnine v znesku 12.000 SIT od 1.4.1994 dalje tudi po mnenju revizijskega sodišča omogočajo.
Utemeljen razlog za prekoračitev roka za izdajo upravnega akta je podan zlasti v primerih, ko pride do prekoračitve roka iz postopkovnih razlogov. Tudi zelo povečano število upravnih zadev, ki jih mora reševati upravni organ, je lahko nekaj časa opravičeni razlog za molk. Toda ta opravičeni razlog pa preneha obstajati, ko poteče čas, ko je nujno potrebno za organizacijsko oz. kadrovsko prilagoditev organa spremenjenemu obsegu pristojnosti oz. številu zadev.
Odločba o podelitvi naziva mentor, izdana na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, je konstitutivna odločba in učinkuje od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki.
ZUN člen 52, 54. Odlok o PUP člen 7, 11, 12. Odlok člen 1, 2, 3.ZUP člen 243, 243/1.
lokacijsko dovoljenje - gradnja objektov, ki jih po svojih dimenzijah in namenu ni šteti za pomožne objekte - nepopolna uporaba materialnega predpisa - kršitev materialnega in procesnega predpisa
Prvostopni organ in tožena stranka nista imela materialne podlage za ugotovitev v svojih odločbah, da gre pri predvideni gradnji objektov (garaže, skladišča v mansardi, nadstreška ter drvarnice in kokošnjaka) za pomožne objekte po PUP, saj ti objekti glede na tlorisne dimenzije in namene v konkretnem primeru presegajo tlorisne dimenzije in namene, določene v občinskem odloku o pomožnih objektih, ki je veljal v času veljavnosti PUP.
Ne izpolnjuje pogojev pravnega naslednika iz 15. člena ZDen oseba, ki z denacionalizacijskim upravičencem, ki mu je bilo premoženje, ki ga je dedoval na podlagi oporoke, podržavljeno, ni bila v sorodstvenem razmerju, sama pa je nujni delež na podlagi sklepa o dedovanju po prejšnjem lastniku iz tega premoženja od občine že prejela.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep tržnega inšpektorja na področju cen
Za ukrepe na področju cen mora imeti tržni inšpektor pooblastilo v materialnem predpisu oz. morajo biti v njem določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša.
obnova postopka - obnova postopka zaradi odmere davka - vložitev po neupravičeni osebi
Če predlog za obnovo postopka zaradi odmere davka od dobička iz kapitala vloži oseba, ki po zakonu o dohodnini ne more biti davčni zavezanec in torej ne more biti stranka v postopku, se tak predlog zavrže, ker ga ni vložila upravičena oseba.
občevanje organov in strank - stvarna nepristojnost
Dodelitev stanovanj je urejal samoupravni splošni akt, ki ga je predpisal stanodajalec, zato ne gre za upravno stvar in upravni organ za odločanje ni pristojen.
Odločba o podelitvi naziva mentor, izdana na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, je konstitutivna odločba in učinkuje od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki.
pogodbene obresti - višina pogodbene obrestne mere - vračunavanje izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov
Določbi 1. in 4. odst. 399. čl. ZOR sta kogentne narave. Pogodbeni stranki ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačajo banke za hranilne vloge na vpogled. Dogovor o višjih obrestih ni veljaven. Tudi plačil na račun dolga ni mogoče obračunati drugače, kot z upoštevanjem omejitve obrestne mere, ki jo uzakonja 1. odst. 399. čl. ZOR. Višjim obrestim od teh sodišče ne daje pravnega varstva in upošteva le obračun plačanih zneskov na račun dolga, napravljen na podlagi zakonske omejitve višine obrestne mere.
čezmerno prikrajšanje - izdaja vrednostnih papirjev
I. Pod izrazom "obveznosti" v 1. odst. 139. člena ZOR je treba razumeti tiste obveznosti, ki kot zakoniti sestavni deli določene vrste pogodbe takšno pogodbo opredeljujejo.
II. Čezmerno prikrajšanje je napaka, ki učinkuje na sklenitveno fazo pogodbe.
III. V našem pravu velja praviloma emisijska teorija. Vrednostni papir je izdan takrat, ko izdajatelj vnese vanj vse bistvene elemente, ga podpiše in zavestno izroči v promet.
ponudba - splošna ponudba - vabilo k ponudbi pod objavljenimi pogoji - vabilo za vpis in vplačilo ustanoviteljskih delnic
Neobjavljen sklep ne učinkuje navzven. Kot splošna ponudba po 33.čl. ZOR bi moral biti predstavljen nedoločenemu številu oseb, kot ponudba po 32. čl. pa bi veljal le, če bi jo organ tožene stranke, pooblaščen za njeno zastopanje, izrazil določeni osebi.
Trditev izvedenca, da gre le za kozmetično okvaro, še ne pomeni, da skaženosti v pravnem pomenu ni. Ta oblika škode se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih.