obresti na vnaprej plačano kupnino - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom - zvišanje cene v času dobavnega roka
Če bi bila tožeči stranki dana možnost, da kupi in plača avtomobil po ceni, veljavni na dan dobave, ne bi bilo mogoče šteti, da je vnaprejšnje plačilo pogoj za prodajo in ne bi bil upravičen do obresti po 26. čl. zakona o blagovnem prometu. Toda tožena stranka sama navaja, da v tem primeru kupcu ne bi zagotovila dobavnega roka. To pa pomeni popolno negotovost in ne predstavlja enakovredne izbire. V takih okoliščinah je kupec lahko prišel do avtomobila le, če je vnaprej plačal kupnino.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
priznanje tuje sodne odločbe - ugotavljanje očetovstva - kršitev načela obojestranskega zaslišanja - uporaba prava R Slovenije
Ker kolizijski zakon v 41. členu za ugotovitev očetovstva določa uporabo prava države domnevnega očeta, je sodišče prve stopnje moralo uporabiti tudi preizkus po določbi 93. člena zakona. Z oceno, da se obravnavana sodna odločba ne odmika bistveno od odločitve, ki bi bila posledica uporabe našega prava (zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list RS, 15/76), se pritožbeno sodišče strinja. Pri tem je sodišče prve stopnje navedlo tiste določbe ZZZDR (člen 91 do 94), ki bi bile uporabljene v postopku pred našim sodiščem in katerih materialnopravni učinki bi ne bili bistveno drugačni.
Tudi v upravnem sporu, katerega predmet je odločba, izdana v upravnem izvršilnem postopku, se presoja le zakonitost odločbe, izdane v tem postopku, ne pa tudi zakonitost odločbe, ki se v tem postopku izvršuje. Izjema od tega pravila obstaja le glede ničnosti odločbe, ki se izvršuje.
Če tožnik po 23.12.1990 dejansko ni živel v Sloveniji, toženi stranki ni treba ugotavljati, ali bi njegov sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za obrambo države.
ZUP člen 143, 209. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 20.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv svetovalec - obrazložitev odločbe
O napredovanju v nazive se odloča v skladu s pravili ZUP. Če se predlog ravnatelja za napredovanje v naziv ne ujema z zahtevo pedagoškega delavca, mora organ pred odločitvijo vlagatelja zahteve pozvati, da se izjasni, ali vztraja pri vloženi zahtevi, ali pa jo glede na dani predlog ravnatelja spreminja.
Tožena stranka ni smela po nadzorstveni pravici odpraviti prvostopne odločbe o ugotovitvi, da pogodba o vračilu posojila v obliki prenosa lastništva na stanovanju ne pomeni prometa nepremičnin v smislu 2. člena ZDPN, in vrniti zadeve prvostopnemu organu v ponoven postopek zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa bi morala v konkretnem primeru odpraviti ali spremeniti prvostopno odločbo po nadzorstveni pravici, ob odprtem enoletnem zakonskem roku, na podlagi 18. člena ZDPN iz razloga očitno napačnega sklepa prvostopnega organa o dejanskem stanju. Le v tem primeru gre za očitno kršitev materialnega predpisa.
Pri uvedbi inšpekcijskega postopka mora inšpektor sicer upoštevati vloge in opozorila fizičnih oseb, organizacij in drugih organov, vendar oseba, ki je dala tako vlogo ali opozorilo, nima lastnosti stranke v inšpekcijskem postopku, zato tudi ne more zahtevati izdaje inšpekcijskega ukrepa, inšpektor pa je tudi ni dolžan vabiti k ogledu.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - stranka zaposlena na sodišču
Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot sodni izvršitelj na okrajnem sodišču, ki je krajevno pristojno za izvršbo, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Zato je predlog utemeljen.
V času, ko sta pravdni stranki sklenili razdružilno pogodbo (1.7.1990) je veljal zakon o začasnih ukrepih o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. SFRJ št. 85/89), ki za razliko od prej veljavnih predpisov o deviznem poslovanju ni več prepovedoval valutne klavzule. To je kasnejši slovenski zakon o deviznem poslovanju (Ur.l. RS št. 1/91) v 5. členu celo izrecno dovolil. V času, ko sta stranki valutno klavzulo dogovorili, ta ni bila prepovedana, zato ni pravnih ovir za priznanje njene veljavnosti.
podlaga za odločanje - dejansko stanje ob koncu glavne obravnave
Sodišče odloča na podlagi dejanskega stanja, kakršno obstaja ob koncu glavne obravnave (1. odst. 326. čl. ZPP). Po izrečni ugotovitvi obeh sodb toženka tedaj ni imela ključa spornega stanovanja, pač pa sta ga imela tožnika. Tožbeni zahtevek na izročitev ključa torej ni bil utemeljen.
Utemeljen razlog za prekoračitev roka za izdajo upravnega akta je podan zlasti v primerih, ko pride do prekoračitve roka iz postopkovnih razlogov. Tudi zelo povečano število upravnih zadev, ki jih mora reševati upravni organ, je lahko nekaj časa opravičeni razlog za molk. Toda ta opravičeni razlog pa preneha obstajati, ko poteče čas, ko je nujno potrebno za organizacijsko oz. kadrovsko prilagoditev organa spremenjenemu obsegu pristojnosti oz. številu zadev.
odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Glede na v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljena pravnoodločilna dejstva (zaslužek staršev, starost otroka, premoženjsko stanje, šolanje, število preživninskih obveznosti itd.), sta nižji sodišči s tem, ko sta toženi stranki naložili, da mora od 1.4.1994 plačevati po 12.000 SIT mesečne preživnine, kriterije, ki so določeni v 79. členu ZZZDR, s tem pa tudi materialno pravo, pravilno uporabili. Revizijsko poudarjanje zneska 12.000 SIT, ki ga ml. otrok pravdnih strank prejema iz naslova štipendije, je vprašljivo, saj po ugotovitvah nižjih sodišč štipendija komaj zadošča za pokritje stroškov skromne malice in prevozov v šolo. Tudi primerjava otrokovih prejemkov z zajamčenim osebnim dohodkom v državi ni korektna, saj zakon v že navedenem 79. členu kot osnovna kriterija za določitev preživnine postavlja otrokove potrebe in zmožnosti staršev. Slednje pa so na strani tožene stranke v obravnavanem primeru take, da plačevanje mesečne preživnine v znesku 12.000 SIT od 1.4.1994 dalje tudi po mnenju revizijskega sodišča omogočajo.
Če gre za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva kot pogoja aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije (9. - 13. člen ZDen), zakon (3. odst. 63. člena ZDen) pri osebah, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (2. odst. 9. člena ZDen), ne dopušča ugotavljanja obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker ni izpolnjen pogoj, ki ga za dovoljenost revizije določa 1. odst. 497. člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrglo (392. člen v zvezi z 488. členom ZPP).
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - pomen stališča arbitražne komisije
Stališče arbitražne komisije ni pravni vir. Zatrjevana ugotovitev te komisije se nanaša na razlago pomena razglasitve neodvisnosti RS za proces razdruževanja bivše SFRJ kot mednarodnopravnega subjekta in s tem na vprašanje mednarodnopravnega nasledstva bivše SFRJ, ne pa na sam postopek osamosvajanja RS. Le del slednjega pa je tudi v tej zadevi sporni prevzem upravljanja z vojaškimi stanovanju od organov bivše JLA.