DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01662
ZOR člen 56, 56/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveljavitev pogodbe - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe
Sodbi temeljita na dveh ugotovitvah, to je da tožnica ni bila poslovno sposobna in da ni bila zadosti informirana. S tem so izkazani razlogi za neveljavnost pogodbe iz obeh razlogov: zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti kot posledice bolezenskih duševnih sprememb pri tožnici (prvi odst. 56.čl. ZOR), ki jo je ugotovil dr. P., in zaradi nezadostne informiranosti, zaradi česar tožnica ob upoštevanju duševnega stanja, ki ga je ugotovil dr. F., ni mogla dovolj popolno razumeti vsebine in pomena odločitve o sklenitvi izročilne pogodbe. Razlika med obema mnenjema se glede na take ugotovitve izkaže kot nepomembna, ker obe mnenji, vsako po drugi poti, pripeljeta do enake odločitve.
priznanje tuje sodne odločbe - vpis v matično knjigo - pravni interes - kršitve postopka - dokazno breme
Po 5. členu zakona o matičnih knjigah (Ur. l. SRS, št. 2/87) rojstvo otroka treba vpisati v rojstno knjigo matičnega območja, kjer je kraj, v katerem je otrok rojen. Rojstvo v tujini rojenega otroka, ki je slovenski državljan, se praviloma vpiše v matično knjigo diplomatskega ali konzularnega predstavništva RS v tujini, v matično knjigo na območju RS pa le, če se oseba, na katero se vpis nanaša, za stalno naseli v RS in takšen vpis zahteva.
obresti na vnaprej plačano kupnino - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom - zvišanje cene v času dobavnega roka
Če bi bila tožeči stranki dana možnost, da kupi in plača avtomobil po ceni, veljavni na dan dobave, ne bi bilo mogoče šteti, da je vnaprejšnje plačilo pogoj za prodajo in ne bi bil upravičen do obresti po 26. čl. zakona o blagovnem prometu. Toda tožena stranka sama navaja, da v tem primeru kupcu ne bi zagotovila dobavnega roka. To pa pomeni popolno negotovost in ne predstavlja enakovredne izbire. V takih okoliščinah je kupec lahko prišel do avtomobila le, če je vnaprej plačal kupnino.
Tudi v upravnem sporu, katerega predmet je odločba, izdana v upravnem izvršilnem postopku, se presoja le zakonitost odločbe, izdane v tem postopku, ne pa tudi zakonitost odločbe, ki se v tem postopku izvršuje. Izjema od tega pravila obstaja le glede ničnosti odločbe, ki se izvršuje.
ZUP člen 143, 209. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 20.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv svetovalec - obrazložitev odločbe
O napredovanju v nazive se odloča v skladu s pravili ZUP. Če se predlog ravnatelja za napredovanje v naziv ne ujema z zahtevo pedagoškega delavca, mora organ pred odločitvijo vlagatelja zahteve pozvati, da se izjasni, ali vztraja pri vloženi zahtevi, ali pa jo glede na dani predlog ravnatelja spreminja.
Če tožnik po 23.12.1990 dejansko ni živel v Sloveniji, toženi stranki ni treba ugotavljati, ali bi njegov sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za obrambo države.
Tožena stranka ni smela po nadzorstveni pravici odpraviti prvostopne odločbe o ugotovitvi, da pogodba o vračilu posojila v obliki prenosa lastništva na stanovanju ne pomeni prometa nepremičnin v smislu 2. člena ZDPN, in vrniti zadeve prvostopnemu organu v ponoven postopek zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa bi morala v konkretnem primeru odpraviti ali spremeniti prvostopno odločbo po nadzorstveni pravici, ob odprtem enoletnem zakonskem roku, na podlagi 18. člena ZDPN iz razloga očitno napačnega sklepa prvostopnega organa o dejanskem stanju. Le v tem primeru gre za očitno kršitev materialnega predpisa.
Pri uvedbi inšpekcijskega postopka mora inšpektor sicer upoštevati vloge in opozorila fizičnih oseb, organizacij in drugih organov, vendar oseba, ki je dala tako vlogo ali opozorilo, nima lastnosti stranke v inšpekcijskem postopku, zato tudi ne more zahtevati izdaje inšpekcijskega ukrepa, inšpektor pa je tudi ni dolžan vabiti k ogledu.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - stranka zaposlena na sodišču
Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot sodni izvršitelj na okrajnem sodišču, ki je krajevno pristojno za izvršbo, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Zato je predlog utemeljen.
podlaga za odločanje - dejansko stanje ob koncu glavne obravnave
Sodišče odloča na podlagi dejanskega stanja, kakršno obstaja ob koncu glavne obravnave (1. odst. 326. čl. ZPP). Po izrečni ugotovitvi obeh sodb toženka tedaj ni imela ključa spornega stanovanja, pač pa sta ga imela tožnika. Tožbeni zahtevek na izročitev ključa torej ni bil utemeljen.
V času, ko sta pravdni stranki sklenili razdružilno pogodbo (1.7.1990) je veljal zakon o začasnih ukrepih o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. SFRJ št. 85/89), ki za razliko od prej veljavnih predpisov o deviznem poslovanju ni več prepovedoval valutne klavzule. To je kasnejši slovenski zakon o deviznem poslovanju (Ur.l. RS št. 1/91) v 5. členu celo izrecno dovolil. V času, ko sta stranki valutno klavzulo dogovorili, ta ni bila prepovedana, zato ni pravnih ovir za priznanje njene veljavnosti.
Ker po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere se tudi revizijsko sodišče na podlagi že navedene določbe 3. odstavka 385. člena ZPP vezano, med pravdnima strankama ni bila sklenjena posojilna pogodba (1. odstavek 557. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) je neutemeljen tudi revizijski očitek, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo zato, ker nista uporabili določbe 562. člena ZOR. Ta določba se namreč nanaša na rok za vrnitev posojila, ki pa ga, kot sta ugotovili nižji sodišči, v obravnavanem primeru sploh ni bilo.
ZZZDR člen 78, 105. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 9, 12.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otrok - upoštevanje otrokove želje
Pomen želje otroka, pri katerem od staršev bi rad živel, urejata dva predpisa. V 105. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89, preč.b.), je določeno, da se v primeru, ko starši ne živijo skupaj, upoštevajo otrokove želje, če jih je otrok sposoben izraziti. V 12. členu konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija, Ur.l SFRJ - MP, št. 15/90, akt o notifikaciji nasledstva, Ur.l. RS, št. 35/92, MP 9/92), pa je določeno, da države podpisnice jamčijo otroku pravico do izražanja lastnega mnenja, s tem da se to upošteva v skladu z njegovo zrelostjo in starostjo. Ti določbi je v razveznem postopku, ko sodišče odloča o dodelitvi otrok, potrebno obravnavati v povezavi z 78. členom ZZZDR, ki izhaja iz koristi otrok (in ki želje otroka ne omenja).
Garant - tožeča stranka - se je v danih garancijah zavezal, da bo plačal carino, druge uvozne davščine in obresti za blago, ocarinjeno med veljavnostjo garancije, če tega v predpisanem roku ne bo storil carinski zavezanec ali podjetje, ki je v carinskem postopku pooblaščenec carinskega zavezanca (špedicija). Njegova garancija velja za plačilo vseh carinskih obveznosti, ki se nanašajo na naročnika garancije, nastanejo pa v času, za katerega je bančna garancija izdana. Časovna omejitev velja le za nastanek carinskih obveznosti, ne pa tudi za uveljavljanje njihovega plačila. Glede na to, da so bili pogoji, navedeni v bančnih garancijah, izpolnjeni, nastopi s tem za garanta obveznost poravnave carinskih obveznosti (1. odst. 1083. člena ZOR).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka - dejanska podlaga revizijski odločitvi
Revizijsko sodišče sme v revizijskem postopku presojati pravilnost odločitve sodišč prve in druge stopnje na podlagi tiste dejanske podlage, ki jo je lahko obravnavalo sodišče prve stopnje in nato preizkusilo sodišče druge stopnje. To pa so vsa tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave na prvi stopnji in so bila sodišču znana. Vsa dejstva, ki so nastala pozneje, niso predmet tega tožbenega zahtevka in so zato tudi v revizijskem postopku neupoštevna.
Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za pridobitev državljanstva iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, tožnik ne more biti sprejet v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu tega zakona, četudi bi bilo ugotovljeno, da za njegov sprejem v državljanstvo ne obstajajo ovire iz 3. odstavka 40. člena tega zakona.