zavarovanje za primer brezposelnosti - denarna pomoč med brezposelnostjo
Število družinskih članov je odločilna dejanska okoliščina, ki mora biti razvidna iz odločbe, ker v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti, ali je bil zakon pravilno uporabljen.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - preklic izročitve - razveza pogodbe
Toženec je bil obsojen za kaznivi dejanji grdega ravnanja in ogrožanja varnosti na škodo tožnikov. Sodišči ugotavljata, da gre na njegovi strani za hudo nehvaležnost, zaradi katere bi bili podani pogoji za preklic izročilne pogodbe glede na možnost analogne uporabe določbe 1. odst. 115. čl. Zakona o dedovanju. Ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin, v katerih so doslej potekali stiki med strankami, pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi utemeljeno zaključili, da bi bilo skupno življenje neznosno. Zato je bilo pravilno ugotovljeno, da obstaja razlog za razvezo izročilne pogodbe, saj ni nobenih izgledov, da bi bilo možno bodoče izpolnjevanje dogovorjenih pogodbenih obveznosti. Odločitev o razvezi izročilne pogodbe temelji na smiselni uporabi določb 2.odst. 120.čl. in 121. čl. Zakona o dedovanju.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Če se upošteva, da ima tožnica delo z varstvom in vzgojo otroka, šteje revizijsko sodišče, da je bila preživninska obveznost staršev s toženčevim prispevkom po 15.000,00 SIT mesečno med starša primerno porazdeljena. Pri nižji preživnini bi bila tožnica nesorazmerno obremenjena. Tako pri določanju preživnine ni bila kršena določba 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Odgovornost špediterja iz dane garancijske izjave ni subsidiarna, ampak carinarnica, če prevoznik do roka ne preda blaga namembni carinarnici, z odločbo naloži plačilo carinskih dajatev vozniku - špediterju, ki je podal garancijsko izjavo.
Pravila postopka so kršena, če iz obrazložitve odločbe ni razvidno, na kakšen način in na podlagi katerih podatkov, ugotovljenih v postopku, je upravni organ ugotovil dejstva in okoliščine, na katere opira svojo odločitev in ni zaslišal stranke v postopku.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 4, 209, 209/2. ZUS (1977) člen 26, 64.
pridobitev - državljan druge republike
Ker je bila tožeča stranka pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje in za 20 prekrškov zaradi kršitev zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ocenila, da v primeru sprejema tožeče stranke v državljanstvo RS obstaja nevarnost za javni red RS (3. odstavek 40. člena ZDRS).
Uspeh tožeče stranke v predhodnem upravnem sporu zaradi molka tožene stranke (26. člen ZUS) ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, ki je bila izdana po uveljavitvi novele ZDRS dne 14.12.1991, saj je tožeča stranka to tožbo vložila po uveljavitvi navedene novele.
Prvostopni upravni organ ne more prijave za blagovno znamko vsebinsko obravnavati, če prijava kot celota s formalnega vidika ni pravilna in sicer tako, da je seznam vseh proizvodov in storitev, za katere se uveljavlja pravica do blagovne znamke, usklajen z mednarodno klasifikacijo.
Če poslovne knjige niso vodene v skladu s Pravilnikom o vodenju poslovnih knjig, ni pogojev za zmanjšanje davčne osnove. Materialni stroški obratovalnice in obveznosti s tujimi partnerji so se lahko ugotavljali v davčni napovedi šele po 1.12.1989.
1) Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da se koristoljubnost očita obema obsojencema, dejanje pa je opisano kot sostorilstvo, zato ni pomembno, kdo od njiju je prejel denar, koristoljuben namen se nanaša na oba obsojenca.
2) Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da se obsojenca ukvarjata s prepovedanim spravljanjem ljudi čez državno mejo. To, da so v opisu kot dokaz takšnega ukvarjanja navedene tudi izjave ganskih dražvljanov in prejšnje obsodbe glede obeh obsojencev, seveda ne pomeni, da je bil obsojenec B. V. dvakrat obsojen za isto dejanje. Ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem ljudi čez državno mejo je namreč mogoče storiti tudi z enim dejanjem, če se iz drugih okoliščin lahko sklepa, da se storilec s takšnimi dejanji sicer ukvarja.
prometni davek - plačilo - nepravilna uporaba materialnega zakona
Ni pravne podlage za obračun prometnega davka v carinskem postopku, če je obveznost za njegovo plačilo nastala v času (30.1.1992), ko je zvezni zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev že prenehal veljati (26.1.1992), novemu republiškemu zakonu - zakonu o prometnem davku, ki je začel veljati z dnem prenehanja prejšnjega zakona, pa je bila uporaba odložena (1.2.1992).
obračun carine - olajšave - prometni davek - rok in pogoji za uveljavljanje
V carinskem postopku stranka ne more uspešno uveljavljati olajšave prometnega davka pri uvozu blaga v pritožbi, ker carinski zakon posebej določa postopek za uveljavljanje takih olajšav in sicer v rednem carinskem postopku, to je z vložitvijo uvozne carinske deklaracije in s predložitvijo ustreznih listin.
Tržni inšpektor lahko prepove opravljanje gospodarske dejavnosti, če se ta opravlja brez dovoljenja oz. če je prekoračen predmet poslovanja oz. dejavnosti; ne more pa prepovedati opravljanje gospodarske dejavnosti iz razlogov, ki so predmet odločbe oz. dovoljenja po 147. členu ZP.
kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sodbe v škodo obtoženca
Glede očitka, izraženega v zahtevi obsojenčevega zagovornika, da se obsojencu v pravnomočni sodbi očita višja stopnja alkoholiziranosti (2,64-2,69 g/kg), kot mu je bila očitana v navedeni razveljavljeni sodbi sodišča prve stopnje (2,41-2,46 g/kg), ni mogoče pritrditi stališču, da je bila zato pravnomočna sodba spremenjena v obsojenčevo škodo glede pravne ocene dejanja in kazenske sankcije. Ta sprememba je bila celo v korist obsojenca, saj so bile prav ugotovitve sodnega izvedenca psihiatrične stroke o višji stopnji obsojenčeve alkoholiziranosti v času prometne nesreče razlog za spremembe obtožnega akta, ki so povzete v izrek pravnomočne sodbe, torej da sta bili obsojenčeva sposobnost razumeti pomen svojega dejanja in njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšani. Taka sprememba pa je imela za posledico tudi izrek znatno nižje kazni, saj mu je bila z navedeno razveljavljeno sodbo sodišča prve stopnje izrečena kazen 1 leta in 6 mesecev zapora, s pravnomočno sodbo pa kazen 6 mesecev zapora.
S sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi zoper sklep o začasni odredbi in ga spremenilo tako, da je predlog zavrnilo kot neutemeljen, postopek ni bil pravnomočno končan. Revizijo je zato na podlagi 2. odst. 389. člena v zvezi s 4. odst. 400. člena ZPP treba zavreči.
priznanje tuje sodne odločbe - ugotavljanje očetovstva - kršitev načela obojestranskega zaslišanja - uporaba prava R Slovenije
Ker kolizijski zakon v 41. členu za ugotovitev očetovstva določa uporabo prava države domnevnega očeta, je sodišče prve stopnje moralo uporabiti tudi preizkus po določbi 93. člena zakona. Z oceno, da se obravnavana sodna odločba ne odmika bistveno od odločitve, ki bi bila posledica uporabe našega prava (zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list RS, 15/76), se pritožbeno sodišče strinja. Pri tem je sodišče prve stopnje navedlo tiste določbe ZZZDR (člen 91 do 94), ki bi bile uporabljene v postopku pred našim sodiščem in katerih materialnopravni učinki bi ne bili bistveno drugačni.
priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti - potrdilo o izvršljivosti
Če se predlaga ugotovitev, da ni ovir za izvršljivost tuje sodne odločbe, mora biti tuja sodna odločba opremljena tudi s klavzulo o njeni izvršljivosti.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.