izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - preklic izročitve - razveza pogodbe
Toženec je bil obsojen za kaznivi dejanji grdega ravnanja in ogrožanja varnosti na škodo tožnikov. Sodišči ugotavljata, da gre na njegovi strani za hudo nehvaležnost, zaradi katere bi bili podani pogoji za preklic izročilne pogodbe glede na možnost analogne uporabe določbe 1. odst. 115. čl. Zakona o dedovanju. Ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin, v katerih so doslej potekali stiki med strankami, pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi utemeljeno zaključili, da bi bilo skupno življenje neznosno. Zato je bilo pravilno ugotovljeno, da obstaja razlog za razvezo izročilne pogodbe, saj ni nobenih izgledov, da bi bilo možno bodoče izpolnjevanje dogovorjenih pogodbenih obveznosti. Odločitev o razvezi izročilne pogodbe temelji na smiselni uporabi določb 2.odst. 120.čl. in 121. čl. Zakona o dedovanju.
Pravnomočna oprostilna sodba v kazenskem postopku z napotitvijo tožnika na pravdo ni imela za posledico ponovnega začetka teka zastaranja. Šteti je treba, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka, vendar ob pogoju vložitve tožbe v treh mesecih od dne pravnomočnosti kazenske sodbe (390. člen ZOR).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Če se upošteva, da ima tožnica delo z varstvom in vzgojo otroka, šteje revizijsko sodišče, da je bila preživninska obveznost staršev s toženčevim prispevkom po 15.000,00 SIT mesečno med starša primerno porazdeljena. Pri nižji preživnini bi bila tožnica nesorazmerno obremenjena. Tako pri določanju preživnine ni bila kršena določba 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Sodišče prve stopnje je (ob dejstvu, da je tožeča stranka tako v svojih vlogah, kot tudi zaslišana kot stranka ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje pri tem vztrajala), ne glede na to, da je tudi tožeča stranka sama pravno razmerje opredelila kot posojilno pogodbo, nastali spor pravno pravilno opredelilo kot spor zaradi vrnitve posojila in le v tej smeri ugotavljalo dejstva, ki so bila za odločitev v takem sporu pravnoodločilna.
Šele v pritožbenem postopku je tožena stranka pričela izrecno zatrjevati, da v resnici ni prišlo do sklenitve posojilne pogodbe zaradi nakupa traktorja (po pritožbenih trditvah naj bi tožnica svojemu pooblaščencu prikazala, da naj bi šlo za posojilo, zato je bila tožba kot da gre za posojilno pogodbo tudi zapisana - 3. odstavek na 2. strani pritožbe), ampak je bil toženi stranki denarni znesek dan zaradi pričakovane pomoči, zaradi česar odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek na vrnitev posojila zavrnilo, materialnopravno naj ne bi bila pravilna. Tako ravnanje tožeče stranke v pritožbenem postopku pa je pritožbeno sodišče utemeljeno štelo za v pritožbenem postopku nedopustno spremembo tožbe.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 4, 209, 209/2. ZUS (1977) člen 26, 64.
pridobitev - državljan druge republike
Ker je bila tožeča stranka pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje in za 20 prekrškov zaradi kršitev zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ocenila, da v primeru sprejema tožeče stranke v državljanstvo RS obstaja nevarnost za javni red RS (3. odstavek 40. člena ZDRS).
Uspeh tožeče stranke v predhodnem upravnem sporu zaradi molka tožene stranke (26. člen ZUS) ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, ki je bila izdana po uveljavitvi novele ZDRS dne 14.12.1991, saj je tožeča stranka to tožbo vložila po uveljavitvi navedene novele.
Če poslovne knjige niso vodene v skladu s Pravilnikom o vodenju poslovnih knjig, ni pogojev za zmanjšanje davčne osnove. Materialni stroški obratovalnice in obveznosti s tujimi partnerji so se lahko ugotavljali v davčni napovedi šele po 1.12.1989.
1) Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da se koristoljubnost očita obema obsojencema, dejanje pa je opisano kot sostorilstvo, zato ni pomembno, kdo od njiju je prejel denar, koristoljuben namen se nanaša na oba obsojenca.
2) Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da se obsojenca ukvarjata s prepovedanim spravljanjem ljudi čez državno mejo. To, da so v opisu kot dokaz takšnega ukvarjanja navedene tudi izjave ganskih dražvljanov in prejšnje obsodbe glede obeh obsojencev, seveda ne pomeni, da je bil obsojenec B. V. dvakrat obsojen za isto dejanje. Ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem ljudi čez državno mejo je namreč mogoče storiti tudi z enim dejanjem, če se iz drugih okoliščin lahko sklepa, da se storilec s takšnimi dejanji sicer ukvarja.
Prvostopni upravni organ ne more prijave za blagovno znamko vsebinsko obravnavati, če prijava kot celota s formalnega vidika ni pravilna in sicer tako, da je seznam vseh proizvodov in storitev, za katere se uveljavlja pravica do blagovne znamke, usklajen z mednarodno klasifikacijo.
prometni davek - plačilo - nepravilna uporaba materialnega zakona
Ni pravne podlage za obračun prometnega davka v carinskem postopku, če je obveznost za njegovo plačilo nastala v času (30.1.1992), ko je zvezni zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev že prenehal veljati (26.1.1992), novemu republiškemu zakonu - zakonu o prometnem davku, ki je začel veljati z dnem prenehanja prejšnjega zakona, pa je bila uporaba odložena (1.2.1992).
Pravila postopka so kršena, če iz obrazložitve odločbe ni razvidno, na kakšen način in na podlagi katerih podatkov, ugotovljenih v postopku, je upravni organ ugotovil dejstva in okoliščine, na katere opira svojo odločitev in ni zaslišal stranke v postopku.
obračun carine - olajšave - prometni davek - rok in pogoji za uveljavljanje
V carinskem postopku stranka ne more uspešno uveljavljati olajšave prometnega davka pri uvozu blaga v pritožbi, ker carinski zakon posebej določa postopek za uveljavljanje takih olajšav in sicer v rednem carinskem postopku, to je z vložitvijo uvozne carinske deklaracije in s predložitvijo ustreznih listin.
kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sodbe v škodo obtoženca
Glede očitka, izraženega v zahtevi obsojenčevega zagovornika, da se obsojencu v pravnomočni sodbi očita višja stopnja alkoholiziranosti (2,64-2,69 g/kg), kot mu je bila očitana v navedeni razveljavljeni sodbi sodišča prve stopnje (2,41-2,46 g/kg), ni mogoče pritrditi stališču, da je bila zato pravnomočna sodba spremenjena v obsojenčevo škodo glede pravne ocene dejanja in kazenske sankcije. Ta sprememba je bila celo v korist obsojenca, saj so bile prav ugotovitve sodnega izvedenca psihiatrične stroke o višji stopnji obsojenčeve alkoholiziranosti v času prometne nesreče razlog za spremembe obtožnega akta, ki so povzete v izrek pravnomočne sodbe, torej da sta bili obsojenčeva sposobnost razumeti pomen svojega dejanja in njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšani. Taka sprememba pa je imela za posledico tudi izrek znatno nižje kazni, saj mu je bila z navedeno razveljavljeno sodbo sodišča prve stopnje izrečena kazen 1 leta in 6 mesecev zapora, s pravnomočno sodbo pa kazen 6 mesecev zapora.
Tržni inšpektor lahko prepove opravljanje gospodarske dejavnosti, če se ta opravlja brez dovoljenja oz. če je prekoračen predmet poslovanja oz. dejavnosti; ne more pa prepovedati opravljanje gospodarske dejavnosti iz razlogov, ki so predmet odločbe oz. dovoljenja po 147. členu ZP.
Odgovornost špediterja iz dane garancijske izjave ni subsidiarna, ampak carinarnica, če prevoznik do roka ne preda blaga namembni carinarnici, z odločbo naloži plačilo carinskih dajatev vozniku - špediterju, ki je podal garancijsko izjavo.
S sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi zoper sklep o začasni odredbi in ga spremenilo tako, da je predlog zavrnilo kot neutemeljen, postopek ni bil pravnomočno končan. Revizijo je zato na podlagi 2. odst. 389. člena v zvezi s 4. odst. 400. člena ZPP treba zavreči.
priznanje tuje sodne odločbe - vpis v matično knjigo - pravni interes - kršitve postopka - dokazno breme
Po 5. členu zakona o matičnih knjigah (Ur. l. SRS, št. 2/87) rojstvo otroka treba vpisati v rojstno knjigo matičnega območja, kjer je kraj, v katerem je otrok rojen. Rojstvo v tujini rojenega otroka, ki je slovenski državljan, se praviloma vpiše v matično knjigo diplomatskega ali konzularnega predstavništva RS v tujini, v matično knjigo na območju RS pa le, če se oseba, na katero se vpis nanaša, za stalno naseli v RS in takšen vpis zahteva.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01662
ZOR člen 56, 56/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveljavitev pogodbe - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe
Sodbi temeljita na dveh ugotovitvah, to je da tožnica ni bila poslovno sposobna in da ni bila zadosti informirana. S tem so izkazani razlogi za neveljavnost pogodbe iz obeh razlogov: zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti kot posledice bolezenskih duševnih sprememb pri tožnici (prvi odst. 56.čl. ZOR), ki jo je ugotovil dr. P., in zaradi nezadostne informiranosti, zaradi česar tožnica ob upoštevanju duševnega stanja, ki ga je ugotovil dr. F., ni mogla dovolj popolno razumeti vsebine in pomena odločitve o sklenitvi izročilne pogodbe. Razlika med obema mnenjema se glede na take ugotovitve izkaže kot nepomembna, ker obe mnenji, vsako po drugi poti, pripeljeta do enake odločitve.
priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti - potrdilo o izvršljivosti
Če se predlaga ugotovitev, da ni ovir za izvršljivost tuje sodne odločbe, mora biti tuja sodna odločba opremljena tudi s klavzulo o njeni izvršljivosti.