Če tujemu državljanu po izteku roka za izplačevanje denarnega nadomestila (manj kot 3 leta do upokojitve) ni mogoče zagotoviti zaposlitve zato, ker nima delovnega dovoljenja, ne pridobi pravice do podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka - hranilnica
Sodišče ne more rešiti spora, če iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način in na podlagi katerih dokazov, izpeljanih v upravnem postopku, je upravni organ ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo likvidacijskega postopka za hranilnico, niti niso v odločbi navedeni razlogi, ki so bili odločilni za presojo dokazov, niti niso navedene določbe materialnih predpisov, ki so bili podlaga za meritorno odločitev.
Uvozniku ni mogoče dovoliti razdolžitve začasnega uvoza za ukradeno motorno vozilo, ker carinski zakon določa možnost razdolžitve le za uvoženo blago, ki je brez krivde uvoznika uničeno ali v takšni meri poškodovano, da se ne more uporabiti za namene, zaradi katerih je bilo začasno uvoženo, ne določa pa tega za ukradeno blago.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po 3. odstavku 382. člena zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo ZPP (Ur.l. RS, št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil določen znesek 80.000,00 SIT.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile in zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - časovna omejitev upravičenosti zahtevka za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije
Zahteva za denacionalizacijo premoženja (hiše s pripadajočim zemljiščem), ki je prešlo v družbeno lastnino s prodajno pogodbo, sklenjeno leta 1976, ni utemeljena.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - stranke v postopku denacionalizacije - subjektivna sprememba tožbe - razširitev predloga za denacionalizacijo na novega udeleženca - darilna pogodba o prenosu nepremičnin v družbeno lastnino
I. Glede na posebne določbe Zakona o nepravdnem postopku in Zakona o denacionalizaciji v konkretnem postopku ni mogoče smiselno uporabiti določbe 192.čl. Zakona o pravdnem postopku, na katero se sklicuje revident. Uporaba te določbe ne bi zagotavljala možnosti, da bi bili vključeni v postopek vsi, katerih interes bi utegnil biti prizadet s sodno odločbo. Ker je predlagatelj v teku postopka razširil predlog za denacionalizacijo (za primer, da nepremičnin ne bo možno vrniti) še na Slovenski odškodninski sklad, je sodišče pravilno upoštevalo tudi sklad kot nasprotnega udeleženca in to kljub izjavi, da ne vstopa v postopek.
II. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli pravilno stališče, da je treba določbo 5.čl. Zakona o denacionalizaciji razlagati v povezavi s 3.čl. in 4.čl. tega zakona. Pravni posel mora biti torej sklenjen v času, ki ga pokrivata navedeni določbi. V konkretnem primeru je bila darilna pogodba o prenosu nepremičnin v družbeno lastnino sklenjena dne 15.2.1964. Tedaj je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ, št. 12/57 in 53/62). Z ustavno določbo o pravični odškodnini je bil ta zakon usklajen šele s spremembo, objavljeno dne 7.2.1968 v št. 5/68. Pri takem položaju je bila darilna pogodba sklenjena v času, ki ga zajema 4.čl. ZDen. Slovenski odškodninski sklad ne more v reviziji uspešno ugovarjati, da bi bilo treba za pravilno uporabo 4.čl. ZDen ugotavljati za primer razlastitve določeno oziroma ponujeno odškodnino, saj gre v konkretnem primeru za podržavljenje na podlagi darilne pogodbe.
obseg revizijskega preizkusa - načelo dispozitivnosti - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina razvezanemu zakoncu
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. To načelo dispozitivnosti, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka, pozna izjeme (npr. 78. člen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR v delu, ki se nanaša na preživljanje skupnih otrok razvezanih zakoncev), med katere pa določitev preživnine razvezanemu zakoncu ne sodi. Po določbi 81. člena ZZZDR namreč sodišče o preživninskem zahtevku zakonca odloča le na njegovo zahtevo in le v obsegu postavljenega tožbenega zahtevka.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja - položaj izročenega premoženja - darilo
Vsako omajanje razmerij med strankami pogodbe o razdelitvi in izročitvi premoženja še nima za posledico ugotovitve o neznosnem skupnem življenju. Slednje namreč pomeni nevzdržno stanje v objektivnem in subjektivnem smislu, upoštevaje voljo strank ob sklenitvi pogodbe in posebne razmere, ki se tičejo tudi osebnostnih lastnosti pogodbenikov.
prodajna pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - domneva o popolnosti listine
Pravo pogodbeno voljo strank je potrebno ugotavljati iz pogodbe in z drugimi dokazi, ki so na voljo.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje se tožena stranka na določbo 122. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki vsebuje pravila o sočasni izpolnitvi obveznosti iz dvostranskih pogodb, neutemeljeno sklicuje.
obračun carine - sprememba podatkov v uvozni carinski deklaraciji ter vračilo carine in drugih uvoznih dajatev
V carinskem zakonu ni podlage za zahtevane spremembe podatkov v uvozni carinski deklaraciji in v posledici tega tudi ne za vračilo carine in drugih uvoznih dajatev, če obračun carine ustreza dejanskemu stanju blaga (1. odst. 270. člena CZ) in podatki iz carinske deklaracije ustrezajo tudi podatkom iz priloženih listin (270.a člen CZ).
temeljne določbe - načelo neposrednosti - dokazi in izvajanje dokazov - izvajanje dokazov pred zaprošenim sodiščem - zaslišanje strank
Načelo odločanja o tožbenem zahtevku na podlagi neposrednega obravnavanja (4. člen ZPP), je v pravdnem postopku res pravilo, vendar pa pozna ZPP tudi izjeme. Sodišče namreč lahko iz tehtnih razlogov sklene, da se izvedejo določeni dokazi tudi pred sodnikom zaprošenega sodišča - zaprošenim sodnikom (1. odstavek 224. člena ZPP). S tem, ko je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izvedbo dokaza z zaslišanjem dveh prič izvedlo pred zaprošenim sodiščem, tedaj ni ravnalo v nasprotju z določbami ZPP.
Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa, zato prenehanja delovnega razmerja za določen čas ni mogoče enačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem (prva alinea 1. odstavka 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Ur.l. RS, št. 5/91, 17/91 in 12/92), še zlasti ne v primeru, če delavec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi nima možnosti izbire med delovnim razmerjem za določen čas in delovnim razmerjem za nedoločen čas.
zvišanje preživnine - spremenjene razmere - napaka pri valorizaciji preživnine
Če zaradi napake pri izračunavanju valorizacijskih zneskov preživnine pride do realnega znižanja preživnine, je to okoliščino mogoče upoštevati v okviru predloga za prilagoditev višine preživninskega prispevka spremenjenim razmeram.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS01657
ZDen člen 56. ZIP člen 9.
revizija - dovoljenost revizije - začasna odredba
Določba 2.odst. 56.čl. Zakona o denacionalizaciji, ki dovoljuje revizijo proti odločitvi sodišča druge stopnje, se nanaša le na odločitev o sami zahtevi za denacionalizacijo, ne pa na postopek za izdajo začasne odredbe, za katerega veljajo določbe Zakona o izvršilnem postopku. Po 9.čl. tega zakona pa revizija ni dovoljena. Ta splošna določba velja ne glede na to, v katerem postopku se odloča o začasni odredbi.
Ugotovljeno je, da je bil tožnik neutemeljeno priprt sicer le 12 dni, vendar pa je pripor zanj kot direktorja podjetja v manjšem kraju, kjer ga je poznala večina ljudi, pomenil posebno hudo doživetje, zlasti pa tudi trpljenje zaradi doživljanja hude stiske njegovih dveh otrok in žene. Sodišče druge stopnje ima prav, ko ugotavlja, da so bile duševne bolečine zaradi pripora ob opisanih okoliščinah pri tožniku zelo velike.
Revizijsko sodišče ocenjuje, da bi zneski, ki jih v posameznih obdobjih štejeta obe sodišči kot primeren toženčev prispevek k otrokovemu preživljanju, ob upoštevanju ugotovljenih premoženjskih razmer staršev in otrokovih potreb, ne bili previsoki že v času vložitve tožbe, ko je tožnica opredelila svoja zalaganja v obliki denarne terjatve na povračilo vrednosti izdatkov. Pri takem stališču pa je tožnica upravičena do zahtevanih zakonitih zamudnih obresti od vložitve tožbe dne 21.2.1992 dalje.
Z opustitvijo presoje tožbenih ugovorov, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi, so bistveno kršena pravila postopka (245. člen ZUP). Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi in dejanskem stanju upravni organ lahko z upravno odločbo urejeno pravno razmerje z upravno odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni le v primerih in v postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).
Sodišče prve stopnje je (ob dejstvu, da je tožeča stranka tako v svojih vlogah, kot tudi zaslišana kot stranka ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje pri tem vztrajala), ne glede na to, da je tudi tožeča stranka sama pravno razmerje opredelila kot posojilno pogodbo, nastali spor pravno pravilno opredelilo kot spor zaradi vrnitve posojila in le v tej smeri ugotavljalo dejstva, ki so bila za odločitev v takem sporu pravnoodločilna.
Šele v pritožbenem postopku je tožena stranka pričela izrecno zatrjevati, da v resnici ni prišlo do sklenitve posojilne pogodbe zaradi nakupa traktorja (po pritožbenih trditvah naj bi tožnica svojemu pooblaščencu prikazala, da naj bi šlo za posojilo, zato je bila tožba kot da gre za posojilno pogodbo tudi zapisana - 3. odstavek na 2. strani pritožbe), ampak je bil toženi stranki denarni znesek dan zaradi pričakovane pomoči, zaradi česar odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek na vrnitev posojila zavrnilo, materialnopravno naj ne bi bila pravilna. Tako ravnanje tožeče stranke v pritožbenem postopku pa je pritožbeno sodišče utemeljeno štelo za v pritožbenem postopku nedopustno spremembo tožbe.
Pravnomočna oprostilna sodba v kazenskem postopku z napotitvijo tožnika na pravdo ni imela za posledico ponovnega začetka teka zastaranja. Šteti je treba, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka, vendar ob pogoju vložitve tožbe v treh mesecih od dne pravnomočnosti kazenske sodbe (390. člen ZOR).