Vloge in opozorila občanov in organizacij v postopku po uradni dolžnosti niso zahteve za uvedbo upravnega postopka, temveč le podlaga za morebitno uvedbo postopka po uradni dolžnosti. Oseba, ki je dala opozorilo ali vlogo, nima lastnosti stranke v inšpekcijskem postopku in ne more zahtevati izdaje inšpekcijskega ukrepa.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Preživnina zakonca po razvezi ima vlogo dodatka k preživljanju in zagotovitvi socialne varnosti, če ima upravičenec tudi lastna sredstva za preživljanje oziroma lastno premoženje.
Carinske in druge dajatve se ne priznavajo po uradni dolžnosti, ampak jih mora stranka v UCD izrecno uveljavljati. Če UCD ni vložena, uveljavljanje oprostitev in olajšav v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ni več mogoče, ker se šteje, da je blago dano v prost promet pred carinjenjem.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije po 25.6.1991 - priznavanje stanovanjske pravice s konkludentnimi dejanji
Po osamosvojitvi RS poveljstva garnizije bivše JLA niso bila več upravičena razpolagati s stanovanji iz stanovanjskega fonda bivše JLA. Konkludentnega priznavanja stanovanjske pravice tožena stranka ni dokazala.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01704
ZNP člen 34.
dovoljenost revizije - revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78) ne določa, da je revizija dovoljena. Če pa je tako, tudi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 400. člena ZPP. Ta določba ureja revizijo v pravdnem postopku.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - časovna omejitev upravičenosti zahtevka za denacionalizacijo
V času sklenitve sporne pogodbe je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ 12/57, 53/62 in 13/65, v nadaljevanju Zakon o razlastitvi/57), ki glede višine odškodnine za razlaščena zemljišča še ni bil prilagojen Ustavi iz leta 1963. Določilo o pravični odškodnini s konkretizacijo tega načela v nadaljnjih določbah je prinesla šele sprememba Zakona o razlastitvi/57 v letu 1968 (Ur.l. SFRJ 5/68). Zato ni pravilna presoja pritožbenega sodišča, da je pomembno le to, da Temeljni zakon o razlastitvi iz leta 1947 v času sklenitve sporne pogodbe ni več veljal.
Določitev funkcionalnega zemljišča je stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku (3. odstavek 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor). Zato ne gre za stvar iz sodne pristojnosti ali za stvar, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka 267. člena ZUP).
Sodišče druge stopnje je najprej preskusilo sodbo prve stopnje s stališča predpostavke, da je pasivna legitimacija tožencev podana, in utemeljilo svojo presojo, zakaj je bil tožbeni zahtevek na prvi stopnji pravilno zavrnjen. Pri takem pristopu k preskusu prvostopne odločitve ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ko ni podrobneje odgovorilo na pritožbena stališča tožeče stranke o tem, da je tožila pravo stranko.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - stečaj denacionalizacijskega zavezanca pred uveljavitvijo ZDen
Sedmi udeleženec sicer v reviziji pravilno ugotavlja, da sile in/ali grožnje ni mogoče utemeljevati le s splošnimi razmerami v času, ko je do pravnoposlovnega razpolaganja s premoženjem prišlo.
Stečaj zavezanca, ki je bil uveden pred ZDen, je ovira za denacionalizacijo z vrnitvijo premoženja v naravi. Pravice denacionalizacijskih upravičencev nastanejo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, če zakon za določene učinke ne določa drugače. Drugače določa v 88. členu, v katerem je prepovedano razpolaganje s premoženjem od uveljavitve ZDen dalje. Prepovedano pa je le pravnoposlovno razpolaganje in ne prisilni ukrepi, določeni na podlagi zakona.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - prejšnje stanovanje v drugi državi (bivši republiki SFRJ) - ničnost
Po 25.6.1991 zvezni predpisi o vojaških stanovanjih niso več veljali. Razmerja z drugimi republikami, ki so jih dotlej urejali zvezni predpisi, so po 25.6.1991 postala razmerja z mednarodnim elementom. Zanje je veljalo notranje pravo le, če so nanj napotovala pravila mednarodnega zasebnega prava. Ne ZSR ne zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 43/82, p. 72/82) nista imela posebnih določb o zamenjavi stanovanj na območju različnih držav. Tudi nobena mednarodna pogodba takšne zamenjave stanovanj ni urejala.
Ker zamenjave stanovanj z območja več držav notranje pravo ni urejalo, je bilo potrebno za presojo zakonitosti vselitve v ta stanovanja po navedenem datumu uporabiti druge določbe notranjega prava, ki so urejale druge podlage za zakonito vselitev v stanovanje. Ker pogodba o zamenjavi vsebinsko nadomešča dve dodelitvi stanovanj, torej predvsem tiste, ki urejajo dodelitev.
Molka organa tožeče stranke ob prevzemu pogodbe o zamenjavi samega po sebi ni mogoče kvalificirati za nepošteno ravnanje. Zato določbe 2. odstavka 104. člena ZOR, tudi če bi šteli, da velja tudi za stanovanjska razmerja, ne bi bilo mogoče uporabiti.
Padec prometa sam po sebi ni razlog za odpis davčnega dolga, nastalega v preteklem obdobju. Po 107. členu ZDoh je razlog za odpis, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - pridobljene pravice - prejšnje stanovanje, ki ne spada v stanovanjski sklad JLA
Po osamosvojitvi RS poveljstva garnizije bivše JLA niso bila več upravičena razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega fonda.
Ni pomembno, da je toženka pred preselitvijo v sporno stanovanje že imela stanovanjsko pravico na stanovanju, ki ji je bila dodeljena z odločbo Občine z dne 11.6.1964.
ZSR člen 1, 1/1, 1/2, 10, 44, 44/1.SZ člen 117, 117/1.
privatizacija stanovanj - začasna uporaba stanovanja - preoblikovanje pravice začasne uporabe v stanovanjsko pravico
Dodelitvena odločba ne vsebuje roka za dodelitev primernega stanovanja, temveč govori o tem, da se sporno stanovanje tožnici "dodeljuje le za določen čas, dokler ne bo na razpolago drugo primerno stanovanje". Ob taki opredelitvi časa ne more biti sprejemljivo stališče sodišča druge stopnje, ki dopušča možnost preoblikovanja začasne uporabe stanovanja, ustanovljene po 1. odst. 44. člena ZSR, v trajno stanje. Tega glede na sistemsko izhodišče ZSR ni mogoče zagovarjati. Tako pa je pravno odločilno, ali je tožena stranka po dodelitvi spornega stanovanja tožnici v začasno uporabo pozneje dodelila tožnici drugo stanovanje, kakor je v odgovoru na tožbo navedla - da pa se tožnica vanj ni preselila, ampak je ostala v spornem stanovanju. Brez odgovora na to vprašanje, ni mogoče imeti popolne dejanske podlage za odgovor na vprašanje, ali je bila tožnica v trenutku uveljavitve SZ imetnica stanovanjske pravice za sporno stanovanje - ali pa je tudi še v tem trenutku imela le pravico začasne uporabe tega stanovanja.
ZPP (1977) člen 186, 186/2, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-11. ZTLR člen 28.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti v točkah - litispendenca - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
I. Pravnomočnost sanira litispendenco. II. Sklicevanje na strožjo ureditev v ODZ ne more pripeljati do za nasprotnega toženca ugodnejše odločitve. Če je sodišče že po milejših določbah ugotovilo, da do priposestvovanja ni prišlo, bi do takšnega rezultata prišlo še toliko prej, če bi uporabilo strožja merila. Sicer pa je sodna praksa že v letu 1960 zavzela stališče, da priposestvovalna doba 30 let ni v skladu z veljavnim pravnim redom in z načelom pravne varnosti (Poročilo VS Slovenije, št. I/1960, str. 9-12). Že odtlej dalje je sodna praksa priznavala najdaljšo priposestvovalno dobo dvajset let. Obe ureditvi pa izključujeta možnost priposestvovanja v primeru, ko gre za prekaristično razmerje.
Zmotno je stališče, da je treba določbo 16. člena zakona o tujcih razlagati tako, da je z dovoljenjem za začasno prebivanje tujca zajeto tudi začasno prebivanje državljana druge republike na območju Republike Slovenije na podlagi prijave začasnega prebivališča po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur.l. SRS, št. 6/83 in Ur.l. RS, št. 26/90 in 11/91).
carinjenje blaga - vložitev deklaracije - poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin
Naknaden obračun uvoznih davščin je mogoč, če se na podlagi podatkov iz UCD, od katerih je odvisen obračun listin, ugotovi, da obračun ne ustreza dejanskemu stanju blaga oziroma, če so bile uvozne davščine plačane v večjem ali manjšem znesku od predpisanega.
Gozdna gospodarstva republiškega pomena neposredno vodi in nadzoruje (republiški) Minister za gozdarstvo. Gozdna gospodarstva so bila temeljni organ za upravo gozdov (1. odst. 30. čl. ZZG in ZG). Gozdno gospodarstvo Celje pa je bilo državno gospodarsko podjetje (prim. 2. odst. 30. čl. ZZG in ZG) republiškega pomena (glej Odločbo Vlade LRS o novi ureditvi gozdnih gospodarstev v republiški gospodarski upravi - prečiščeno besedilo - Ur.l. LRS 5/52). Zato ni pravilna presoja, da mora za gozdove, ki jih je po sklepu o zaplembi premoženja prevzelo GG Celje, plačati odmeno pravna naslednica okrajnega ljudskega odbora, v kateri se gozdovi nahajajo.
Pravno nasledstvo za ostale zaplenjene nepremičnine.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu imetnika - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS
SZ je dal pravico do nakupa prejšnjega družbenega stanovanja (pod pogoji, določenimi v njegovih privatizacijskih določbah) krogu oseb, določenemu v tej zakonski določbi - izbiro, ali bo in katera oseba iz tega kroga bo dejansko uveljavila to pravico, pa je prepustil prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice. Ko je tako, pa seveda ni mogoče pritrditi stališču, da naj bi pisna privolitev prejšnjega imetnika stanovanjske pravice iz 1. odst. 117. člena SZ imela naravo odstopa pravice do odkupa - zaradi česar bi veljalo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kakor jih sam ima.
Če tujemu državljanu po izteku roka za izplačevanje denarnega nadomestila (manj kot 3 leta do upokojitve) ni mogoče zagotoviti zaposlitve zato, ker nima delovnega dovoljenja, ne pridobi pravice do podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila.