denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - denacionalizacija po 67. členu zakona o zadrugah
Zaradi zavarovanja zakonskega roka za vložitev zahteve po 67. členu zakona o zadrugah, se sklep upravnega organa, ki se je izrekel za nepristojnega za obravnavo te zahteve, po 4. odstavku 66. člena ZUP, odpravi, ker je že po njegovi izdaji Državni zbor sprejel obvezno razlago 67. člena zakona o zadrugah glede pristojnosti.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode - vpliv prejšnje telesne okvare
Dejstvo, da oškodovanec svojega prejšnjega bolezenskega stanja ni občutil in se ne trdi, da bi se to samo ob sebi slabšalo, šele prizadejana poškodba pa je povzročila opazne težave, ni razlog za prisojo nižje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Ni podana pravna podlaga za vračanje arondiranih zemljišč v postopku denacionalizacije po 29. točki 1. odstavka 3. člena ZDen, če je bil pred izdajo arondacijske odločbe, med arondanti in upravičenci do arondacije veljavno sklenjen pravni posel, ki je nastal na podlagi proste volje strank.
ZPZ člen 16, 17. ZUS (1977) člen 8, 26, 30, 30/1-3.
sprememba imena politične stranke - pristojnost - postopek
Politični stranki nista aktivno legitimirani za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru, ko je tožena stranka (Ministrstvo za pravosodje) med upravnim sporom zaradi svojega molka (8. člen ZUS) s svojo odločbo zavrgla tožbo prizadete stranke (posameznika), saj je s tem odločila o pritožbi prizadete stranke zaradi molka prvostopnega organa in ne o pritožbi političnih strank (tožečih strank), ki pritožbe nista vložili.
pravica do uporabe stanovanja - pravica lastnika stanovanja do vselitve in proste razpolage s stanovanjem - drugo primerno stanovanje
Po 155. čl. SZ ni nujno, da tožnik kot lastnik stanovanja oz. stanovanjske hiše v pravdi proti tistemu, ki ima pravico uporabe, in proti tistemu, ki je dolžan priskrbeti drugo primerno stanovanje, le-tega ponudi že v tej pravdi.
Dolžnost, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne pomeni, da mora toženec, ki se sklicuje na ničnost pogodbe, ničnost posebej uveljavljati s formalno postavljenim zahtevkom o samostojni tožbi (čl. 187/1 ZPP), v incidenčni ugotovitveni tožbi (187/3) ali v nasprotni ugotovitveni tožbi (189/1), če naj bi s tem svojim ugovorom uspel.
Spričo kumulativne narave objektivnega in subjektivnih elementov oderuške pogodbe ni potrebno, da se v primeru, ko se ugotovi, da ni podan eden izmed njih, ugotavlja še (ne)obstoj drugih.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Maribor člen 5, 6, 42.
ukrep komunalnega inšpektorja
Stranka, ki stalno prebiva na območju, za katerega občinski odlok ureja obvezen odvoz odpadkov, način njihovega zbiranja in plačevanje cene za ravnanje z odpadki, je po odloku dolžna nabaviti posodo za zbiranje odpadkov in plačati ceno za ravnanje z odpadki.
Če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval pooblaščenec (odvetnik) stranke, je slednja ne more uspešno izpodbijati ali zahtevati, naj se ugotovi, da sploh ni nastala, češ da se ni zavedala, kaj podpisuje. Sodišču se zato ni potrebno ukvarjati s takratnim duševnim stanjem stranke, njenimi napakami volje ipd.
Po določbi 1. odstavka 72. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) so v zadevah, ki so pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona dovoljena samo pravna sredstva, ki so bila dovoljena do uveljavitve tega zakona, če sam zakon ne določa drugače.
Zoper odločbo, s katero je sodišče presojalo skladnost pravilnika s statutom oziroma samoupravnim sporazumom, glede na določbo 1. odstavka 73. člena ZDSS ni dovoljena revizija. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrglo na podlagi 392. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - dokaz o zahtevani izobrazbi - nostrifikacija spričevala, pridobljenega v tujini
Če v tujini pridobljeno spričevalo ni nostrificirano, ga ni mogoče uporabiti kot dokaz o izpolnjevanju zahtevane izobrazbe in je zato delodajalec utemeljeno odločil, da delavcu preneha delovno razmerje zato, ker je moral predložiti ustne dokaze o izpolnjevanju pogojev, pa zato ni predložil nostrificiranega spričevala.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski postopek - dejansko stanje - načelo in dubio pro reo v postopku
Načelo ugotavljanja materialne resnice kot eno temeljnih načel tako v disciplinskem postopku, kot po zakonu o pravdnem postopku (7. člen) zahteva, da se v postopku za ugotovitev delavčeve odgovornosti popolnoma in po resnici ugotovijo dejstva, na katerih bo temeljila odločitev o disciplinski odgovornosti in njenem obsegu.
Materialno pomembna dejstva, torej dejstva, ki tvorijo znake dejanskega stanu disciplinske kršitve, morajo biti dokazana, torej ugotovljena s popolno gotovostjo, v nasprotnem se po načelu in dubio pro reo šteje, da ne obstajajo. Bistvo tega načela, ki ga je upoštevati v disciplinskem postopku iz same njegove narave, zajete s pojmom "favor defensionis" - je v tem, da se pri dvomljivem dejanskem stanju vzame za ugotovljeno tisto možnost, ki je ugodnejša za kršitelja.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pravni standard - skaženost - dokazi in izvajanje dokazov - prosti preudarek
Pri odmeri odškodnine sodišče upošteva pomen prizadete dobrine, namen odškodnine in to, da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Ker povrnitev negmotne škode v naravi pojmovno ni mogoča, je odškodnina za negmotno škodo le zadoščenje (satisfakcija) ob prizadeti dobrini, ki jo varuje zakon. Tako zadoščenje mora biti individualizirano in postavljeno v okvire (medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar pa oblikuje sodna praksa).
Pojem "pravična denarna odškodnina" iz 200. člena ZOR je namreč pravni standard; zato pomeni ocena sodišča glede višine denarnega nadomestila za nepremoženjsko škodo uporabo materialnega prava. Sodišču je dano pooblastilo, da ovrednoti pravni standard "pravične odškodnine" tako, da glede na konkreten primer določi ustrezno višino denarne odškodnine za določen življenjski dogodek. Pooblastilo za uporabo pravnega standarda pa ne zajema pooblastila sodišča k prostemu preudarku, katerega uporaba je izjemoma pridržana v smislu določila 223. člena ZPP le za tiste primere, ko višine nepremoženjske škode ni mogoče ugotoviti, ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Pravni standard in prosti preudarek sta torej dva različna pojma in njuna uporaba ima zaradi njune različne narave različne pravne posledice.
Temelj za priznanje odškodnine za skaženost ni samo v tem, ali in v kakšni meri spremembe v oškodovančevi zunanjosti, njihova opaznost in vidnost vzbujajo v okolju pomilovanje ali siceršnjo pozornost, pač pa se upoštevajo tudi objektivna merila, ki so v vplivanju vseh elementov na oškodovančevo psihično ravnotežje, oziroma njegovo psihično počutje sploh.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
Če je sodišče prve stopnje ugotovilo le dve od štirih v disciplinskih odločbah tožnici očitanih hujših kršitev delovne obveznosti, sodišče druge stopnje pa je sodbo potrdilo, s tem ni kršilo materialnega prava. Razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan tudi zato, ker so bile pravilno kvalificirane tožnici očitane hujše kršitve delovne obveznosti.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 382, 382/1, 393. ZDSS člen 73. ZSZD člen 39.
obnova postopka - revizija
Z eno revizijo je dopustno izpodbijati le eno pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji (1. odstavek 382. člena ZPP).
Tožnik v reviziji uveljavlja bistvene kršitve določb postopka iz 354. člena ZPP, ki se nanašajo na prejšnji pravnomočno končani postopek, ne pa na obnovo postopka. Revizijsko sodišče lahko obravnava le tiste v reviziji navedene in utemeljene bistvene kršitve določb postopka, ki se nanašajo na v reviziji izpodbijano odločbo.
V reviziji se tožnik sklicuje na nedopustno uporabo pravilnika, torej na materialno pravo, ki ne more biti razlog za obnovo postopka.
Revizija zato zaradi zatrjevanega razloga zmotne uporabe materialnega prava ne more biti utemeljena.
Če je bila nevarnost neprevidnega prečkanja ceste tako konkretna kot v obravnavanem primeru, prispevek oškodovanca po presoji revizijskega sodišča ne more biti pravno relevanten in zato oškodovanec ni soodgovoren za njemu nastalo škodo.
Sodišče na tožbo davčnega dolžnika ni odpravilo odločbe, s katero mu je na njegovo "prošnjo za odpis obresti" bilo dovoljeno obročno odplačevanje davčnega dolga, ker je ta odločitev tožniku v korist. S tem pa tožnik ni izgubil pravice za ponovno vložitev prošnje za odpis davčnega dolga.
Znižanje prispevka staršev je posledica ocene izvedenih dokazov in ne samovoljne in nestrokovne proste presoje sodišča, kot zmotno v reviziji zatrjuje tožena stranka.
Zahteva tožene stranke, da bi moralo sodišče še natančneje ugotoviti obseg vsakega od pomožnih del, ki so potrebna pri gradnji hiše in potem vsako od teh pomožnih del s pomočjo izvedenca tudi ovrednotiti v % zato ni utemeljena, kar še zlasti velja ob dejstvu, da je tožena stranka zatrjevala, da naj bi bila "v domači režiji" opravljena le nekatera in še to le pomožna dela. Sicer pa je zaključek sodišča, da vrednost neplačanih, "v domači režiji" opravljenih del obsega 3 %, posledica dokazne ocene izvedenih dokazov, kar z drugimi besedami pomeni, da tožena stranka z izpodbijanjem obsega in vrednosti teh del, v bistvu izpodbija v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje.
o pridobitvi lastnine po prirasti - zmešana prirast - lastnina drevesa na meji - prekinitev postopka
Tožena stranka v reviziji zatrjuje, da je tekom pravdnega postopka predlagala ureditev meje, zaradi česar bi moralo sodišče pravdni postopek prekiniti. Ta trditev nima podlage v ZPP, ki določa, kdaj je sodišče pravdni postopek dolžno prekiniti (212. člen ZPP). Taka procesna situacija, kakršno v reviziji zatrjuje tožena stranka, v citirani določbi ZPP ni navedena. Glede na naravo spora (plačilo odškodnine za solastno drevo, ki ga je posekal pravni prednik tožene stranke, lesno maso pa v celoti zadržal zase), pa sodišču tudi ni bilo potrebno urejati celotne med strankama sporne meje (kar se bo uredilo v nepravdnem postopku, ki naj bi bil po trditvah tožene stranke že v teku), ampak je moralo le ugotoviti, ali je solastninske pravica na podrtem drevesu res obstajala. Na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov sta nižji sodišči ugotovili, da je solastninska pravica na podrtem drevesu obstajala. Tožena stranka se s tako dokazno oceno sicer ne strinja, vendar pa to njeno nestrinjanje pomeni izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa v revizijskem postopku ni več dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP). Pri ugotavljanju s strani tožeče stranke zatrjevane solastninske pravice na podrtem drevesu, sta nižji sodišči materialnopravno pravilno izhajali iz pravnega pravila par. 421 ODZ, zaradi česar tudi revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.