lastninjenje - določitev deležev zadrug pri lastninjenju podjetja
Kmetje lahko pravico do udeležbe pri lastninjenju podjetij v smislu 57. člena zakona o zadrugah uresničijo pravico novoustanovljene zadruge (2. alinea 1. odstavka 57. člena), v katero so vključeni s svojo mlekarsko dejavnostjo ob lastninjenju, ne glede na to, da so to pravico "ustvarili" v drugi zadrugi (tisti, ki je s podjetjem poslovno sodelovala v obdobju 1986-1990) in ne glede na to, da so z drugimi dejavnostmi vključeni tudi v drugih zadrugah. Njihove količine oddanega mleka je zato pri ugotavljanju deležev posameznih zadrug upoštevati pri zadrugi, v katero so vključeni ob lastninjenju.
Ni podana pravna podlaga za vračanje arondiranih zemljišč v postopku denacionalizacije po 29. točki 1. odstavka 3. člena ZDen, če je bil pred izdajo arondacijske odločbe, med arondanti in upravičenci do arondacije veljavno sklenjen pravni posel, ki je nastal na podlagi proste volje strank.
ZRPPN člen 13, 14, 26, 26/2.ZSZ člen 10, 13, 15, 16, 17, 24, 51, 64, 71.
odločba o razlastitvi - odprava pravnomočne odločbe o razlastitvi
Kolikor bi na zemljiščih tožeče stranke prenehala lastninska pravica s pravnomočno odločbo, izdano na podlagi ZR in bi bili izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 26. člena tega zakona, bi tožeča stranka imela pravno podlago za odpravo pravnomočne razlastitvene odločbe. Ker pa pravna podlaga v konkretnem primeru ni bil ZR, ampak ZPLPDP (ZNKG) - (Ur.l. SRS, št. 19/76), torej drug zakon, ki zaradi načina prenehanja lastninske pravice take možnosti ne predvideva, je odločitev tožene stranke zakonita (zavrnitev pritožbe zoper sklep prvostopnega organa o zavržbi zahtevka tožeče stranke).
ZPZ člen 16, 17. ZUS (1977) člen 8, 26, 30, 30/1-3.
sprememba imena politične stranke - pristojnost - postopek
Politični stranki nista aktivno legitimirani za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru, ko je tožena stranka (Ministrstvo za pravosodje) med upravnim sporom zaradi svojega molka (8. člen ZUS) s svojo odločbo zavrgla tožbo prizadete stranke (posameznika), saj je s tem odločila o pritožbi prizadete stranke zaradi molka prvostopnega organa in ne o pritožbi političnih strank (tožečih strank), ki pritožbe nista vložili.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode - vpliv prejšnje telesne okvare
Dejstvo, da oškodovanec svojega prejšnjega bolezenskega stanja ni občutil in se ne trdi, da bi se to samo ob sebi slabšalo, šele prizadejana poškodba pa je povzročila opazne težave, ni razlog za prisojo nižje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Maribor člen 5, 6, 42.
ukrep komunalnega inšpektorja
Stranka, ki stalno prebiva na območju, za katerega občinski odlok ureja obvezen odvoz odpadkov, način njihovega zbiranja in plačevanje cene za ravnanje z odpadki, je po odloku dolžna nabaviti posodo za zbiranje odpadkov in plačati ceno za ravnanje z odpadki.
Dolžnost, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne pomeni, da mora toženec, ki se sklicuje na ničnost pogodbe, ničnost posebej uveljavljati s formalno postavljenim zahtevkom o samostojni tožbi (čl. 187/1 ZPP), v incidenčni ugotovitveni tožbi (187/3) ali v nasprotni ugotovitveni tožbi (189/1), če naj bi s tem svojim ugovorom uspel.
Spričo kumulativne narave objektivnega in subjektivnih elementov oderuške pogodbe ni potrebno, da se v primeru, ko se ugotovi, da ni podan eden izmed njih, ugotavlja še (ne)obstoj drugih.
Če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval pooblaščenec (odvetnik) stranke, je slednja ne more uspešno izpodbijati ali zahtevati, naj se ugotovi, da sploh ni nastala, češ da se ni zavedala, kaj podpisuje. Sodišču se zato ni potrebno ukvarjati s takratnim duševnim stanjem stranke, njenimi napakami volje ipd.
pravica do uporabe stanovanja - pravica lastnika stanovanja do vselitve in proste razpolage s stanovanjem - drugo primerno stanovanje
Po 155. čl. SZ ni nujno, da tožnik kot lastnik stanovanja oz. stanovanjske hiše v pravdi proti tistemu, ki ima pravico uporabe, in proti tistemu, ki je dolžan priskrbeti drugo primerno stanovanje, le-tega ponudi že v tej pravdi.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
Če je sodišče prve stopnje ugotovilo le dve od štirih v disciplinskih odločbah tožnici očitanih hujših kršitev delovne obveznosti, sodišče druge stopnje pa je sodbo potrdilo, s tem ni kršilo materialnega prava. Razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan tudi zato, ker so bile pravilno kvalificirane tožnici očitane hujše kršitve delovne obveznosti.
Zoper odločbo, s katero je sodišče presojalo skladnost pravilnika s statutom oziroma samoupravnim sporazumom, glede na določbo 1. odstavka 73. člena ZDSS ni dovoljena revizija. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrglo na podlagi 392. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 382, 382/1, 393. ZDSS člen 73. ZSZD člen 39.
obnova postopka - revizija
Z eno revizijo je dopustno izpodbijati le eno pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji (1. odstavek 382. člena ZPP).
Tožnik v reviziji uveljavlja bistvene kršitve določb postopka iz 354. člena ZPP, ki se nanašajo na prejšnji pravnomočno končani postopek, ne pa na obnovo postopka. Revizijsko sodišče lahko obravnava le tiste v reviziji navedene in utemeljene bistvene kršitve določb postopka, ki se nanašajo na v reviziji izpodbijano odločbo.
V reviziji se tožnik sklicuje na nedopustno uporabo pravilnika, torej na materialno pravo, ki ne more biti razlog za obnovo postopka.
Revizija zato zaradi zatrjevanega razloga zmotne uporabe materialnega prava ne more biti utemeljena.
Po določbi 1. odstavka 72. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) so v zadevah, ki so pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona dovoljena samo pravna sredstva, ki so bila dovoljena do uveljavitve tega zakona, če sam zakon ne določa drugače.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - dokaz o zahtevani izobrazbi - nostrifikacija spričevala, pridobljenega v tujini
Če v tujini pridobljeno spričevalo ni nostrificirano, ga ni mogoče uporabiti kot dokaz o izpolnjevanju zahtevane izobrazbe in je zato delodajalec utemeljeno odločil, da delavcu preneha delovno razmerje zato, ker je moral predložiti ustne dokaze o izpolnjevanju pogojev, pa zato ni predložil nostrificiranega spričevala.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pravni standard - skaženost - dokazi in izvajanje dokazov - prosti preudarek
Pri odmeri odškodnine sodišče upošteva pomen prizadete dobrine, namen odškodnine in to, da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Ker povrnitev negmotne škode v naravi pojmovno ni mogoča, je odškodnina za negmotno škodo le zadoščenje (satisfakcija) ob prizadeti dobrini, ki jo varuje zakon. Tako zadoščenje mora biti individualizirano in postavljeno v okvire (medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar pa oblikuje sodna praksa).
Pojem "pravična denarna odškodnina" iz 200. člena ZOR je namreč pravni standard; zato pomeni ocena sodišča glede višine denarnega nadomestila za nepremoženjsko škodo uporabo materialnega prava. Sodišču je dano pooblastilo, da ovrednoti pravni standard "pravične odškodnine" tako, da glede na konkreten primer določi ustrezno višino denarne odškodnine za določen življenjski dogodek. Pooblastilo za uporabo pravnega standarda pa ne zajema pooblastila sodišča k prostemu preudarku, katerega uporaba je izjemoma pridržana v smislu določila 223. člena ZPP le za tiste primere, ko višine nepremoženjske škode ni mogoče ugotoviti, ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Pravni standard in prosti preudarek sta torej dva različna pojma in njuna uporaba ima zaradi njune različne narave različne pravne posledice.
Temelj za priznanje odškodnine za skaženost ni samo v tem, ali in v kakšni meri spremembe v oškodovančevi zunanjosti, njihova opaznost in vidnost vzbujajo v okolju pomilovanje ali siceršnjo pozornost, pač pa se upoštevajo tudi objektivna merila, ki so v vplivanju vseh elementov na oškodovančevo psihično ravnotežje, oziroma njegovo psihično počutje sploh.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski postopek - dejansko stanje - načelo in dubio pro reo v postopku
Načelo ugotavljanja materialne resnice kot eno temeljnih načel tako v disciplinskem postopku, kot po zakonu o pravdnem postopku (7. člen) zahteva, da se v postopku za ugotovitev delavčeve odgovornosti popolnoma in po resnici ugotovijo dejstva, na katerih bo temeljila odločitev o disciplinski odgovornosti in njenem obsegu.
Materialno pomembna dejstva, torej dejstva, ki tvorijo znake dejanskega stanu disciplinske kršitve, morajo biti dokazana, torej ugotovljena s popolno gotovostjo, v nasprotnem se po načelu in dubio pro reo šteje, da ne obstajajo. Bistvo tega načela, ki ga je upoštevati v disciplinskem postopku iz same njegove narave, zajete s pojmom "favor defensionis" - je v tem, da se pri dvomljivem dejanskem stanju vzame za ugotovljeno tisto možnost, ki je ugodnejša za kršitelja.
Znižanje prispevka staršev je posledica ocene izvedenih dokazov in ne samovoljne in nestrokovne proste presoje sodišča, kot zmotno v reviziji zatrjuje tožena stranka.
Zahteva tožene stranke, da bi moralo sodišče še natančneje ugotoviti obseg vsakega od pomožnih del, ki so potrebna pri gradnji hiše in potem vsako od teh pomožnih del s pomočjo izvedenca tudi ovrednotiti v % zato ni utemeljena, kar še zlasti velja ob dejstvu, da je tožena stranka zatrjevala, da naj bi bila "v domači režiji" opravljena le nekatera in še to le pomožna dela. Sicer pa je zaključek sodišča, da vrednost neplačanih, "v domači režiji" opravljenih del obsega 3 %, posledica dokazne ocene izvedenih dokazov, kar z drugimi besedami pomeni, da tožena stranka z izpodbijanjem obsega in vrednosti teh del, v bistvu izpodbija v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - solidarna odgovornost imetnika motornega vozila - lastnik neznanega motornega vozila - kumuliranje zavarovalnih vsot
S tem, ko je del tožniku nastale škode poravnala druga zavarovalnica zaradi ravnanja njenega zavarovanca (ki pa ni identičen z uporabnikom ali lastnikom neznanega motornega vozila, za katerega mora povrniti škodo tožena stranka), je ta druga zavarovalnica povrnila le tisto škodo in le v tistem omejenem znesku, kot je to določeno v 54. členu ZTSPOZ/76.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - takojšen prenos lastnine - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav se z njo stranki dogovorita npr.o skupnosti življenja, tedaj ne ustvarja strogo osebne obveznosti. Takšno stališče zakona je razumljivo, saj se na podlagi sklenjene in dalj časa izpolnjevane pogodbe o dosmrtnem preživljanju (v konkretnem primeru se je sporna pogodba izpolnjevala kar 16 let) oblikujejo tudi zapletena premoženjska razmerja in zato pogosto celo eksistenčni interes potomcev oz. zakonca prevzemnika premoženja ni nepomemben. Razveza pogodbe je tudi zato le skrajni ukrep, ne pa sankcija, ki bi bila v celoti odvisna od preživljančevega dojemanja svojega trenutnega položaja. Zato je zmotno stališče revidentov, da sodišče razveže sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, takoj ko ugotovi npr. le subjektivno neznosnost nadaljnjega skupnega življenja oz. neizpolnjevanje le nekaterih prevzetih obveznosti. Glede slednje kršitve pogodbe je potrebno vselej opredeliti njen pomen v primerjavi z ostalimi dajatvami, ki jih je preživljalec preživljancu nudil.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - preživnina za zakonca - upoštevanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze
V nadomestilo za izgubljeno pomoč, ki sta si jo bila dolžna nuditi zakonca med zakonsko zvezo, ima nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje, ki je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, pravico, da dobi od drugega zakonca preživljanje, ustrezno zmožnostim drugega zakonca. Vprašanje krivde za razvezo tudi za preživljanje po razvezi ni pomembno. Pri odločanju o preživljanju pa sodišče lahko upošteva vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna (81. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 14/89 - v nadaljevanju ZZZDR). Na podlagi te določbe lahko sodišče tedaj kljub obstoju pogojev (ti so bili v obravnavani zadevi ugotovljeni) zavrne zahtevek na preživljanje, če bi bila določitev preživnine nepravična glede na ravnanje in obnašanje zahtevajočega zakonca v razmerju do zakonca, ki naj bi dajal preživljanje.