V konkretnem primeru je edina nedovoljena posledica ravnanja tožencev, da ni bil plačan davek. To posledico je treba odpraviti na upravnopravnem področju. Sankcija ničnosti pri darilni pogodbi in eventuelno tudi pri prodajni pogodbi (če bi bila tudi ta navidezna) ne zagotavlja odprave škodljive posledice. Zato revizijsko sodišče zaključuje, da glede na vse navedene okoliščine ni pogojev za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe iz razlogov po 52. in 53.čl. ZOR z vsemi posledicami, ki jih ima za stranke in tretje osebe. Zahtevek, kdo je pravi prodajalec po kupoprodajni pogodbi z dne 18.3.1992, ni utemeljen že iz razloga, ker pomeni poseg v pogodbeno razmerje, katerega udeleženec ni stranka v tem postopku.
prometni davek - osebni avtomobil - kombinirano vozilo kot oprema - mnenje urada za standardizacijo in meroslovje
Tožena stranka v izpodbijani odločbi s sklicevanjem na mnenje Urada za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (v nadaljevanju Urad) ugotavlja, da je uvoženi avtomobil uvrščen kot limuzina med osebna vozila in ne med kombinirana vozila, toda tega mnenja ni bilo v upravnem spisu in ga tožena stranka tudi na poziv sodišča ni naknadno predložila. Zato sodišče ne more preizkusiti te odločilne ugotovitve. Poleg tega tožena stranka tudi ni presodila pritožbenih ugovorov o uvrstitvi uvoženega avtomobila med osebne avtomobile z ozirom na zatrjevano uvrstitev enakih doma prodanih vozil med kombinirana vozila.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - če ima imetnik v lasti prazno stanovanjsko hišo
Tožena stranka bi imetniku stanovanjske pravice oziroma tožnici kot družinskemu članu morala prodati stanovanje le tedaj, če ne bi bilo zakonitih razlogov, zaradi katerih je prodajo lahko odklonila. Ta zakoniti razlog je bil v dejstvu, da se je imetnik stanovanjske pravice odselil v novo hišo.
Ob odklonitvi prodaje stanovanja po določbi 2. odst. 148. čl. SZ zaradi gradnje in vselitve v novo stanovanjsko hišo se uporaba določb 60. čl. ZSR nanaša na vse uporabnike stanovanja.
sklenitev pogodbe - podlaga - dopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - napake volje - navidezna pogodba - neveljavnost pogodb - nične pogodbe - ničnost - zavezanec za davek od dobička s prodajo nepremičnin
V tej zadevi nastopa kot tožeča stranka Republika Slovenija, ki je bila prikrajšana za neplačani davek. Zato je treba presoditi, če naj ima ravnanje toženih strank posledice le na upravnopravnem področju, ali pa gre za tako hud poseg v javni interes, da morajo biti posledice tudi na civilnopravnem področju v obliki neveljavnosti pravnega posla. Revizijsko sodišče zaključuje, da v konkretnem primeru glede na vse okoliščine ni pogojev za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe zaradi nedopustne pravne podlage po 52.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Edina nedovoljena posledica ravnanja tožencev je neplačani davek. Ta posledica je odpravljiva na upravnopravnem področju. Sankcija ničnosti pri darilni pogodbi ne zagotavlja odprave škodljivega ravnanja tožencev.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva ali novi dokazi
I.Za uspeh s predlogom za obnovo iz 9. t. 421. čl. ZPP je potrebno navesti takšna dejstva, ki so obstajala v času sojenja v prejšnjem postopku, pa zanje ne predlagatelj ne sodišče nista vedela.
II.Nestrinjanje z dokazno oceno v prejšnjem postopku, ki se je končal s pravnomočno zavrnitvijo rentnega zahtevka, pa ni obnovitveni razlog.
neutemeljeno odvzeta prostost - povrnitev gmotne škode - odškodnina za izgubo na zaslužku v času prestajanja zaporne kazni
Glede na ugotovljeni potek tožnikovega šolanja in ob upoštevanju njegovih kasnejših zaposlitev šteje revizijsko sodišče za pravilno odločitev sodišč prve in druge stopnje, da se pri ugotavljanju tožnikove izgube na osebnem dohodku upošteva povprečna plača oseb z visoko šolsko izobrazbo v Sloveniji. Spričo vseh navedenih okoliščin na tožnikovo pravico do odškodnine za materialno škodo ne more vplivati dejstvo, da tožnik ob nastopu kazni ni bil zaposlen.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - aktivno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ker predpostavlja določba 5. čl. ZDen aktivno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je pripravilo lastnika k sklenitvi pogodbe, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da v konkretnem primeru takega ravnanja ni bilo in da zato ni zakonskih pogojev za vrnitev premoženja. Predlagatelja se v reviziji ne moreta uspešno sklicevati na okoliščine, da je bila menjalna pogodba sklenjena v času, ko je zaradi veljavnih predpisov lastnikom grozil odvzem premoženja, in da so bili zaradi sklenjene pogodbe delno vrednostno prikrajšani. Zakon o denacionalizaciji ne določa, da bi zaradi takih okoliščin bivši lastniki lahko zahtevali vrnitev premoženja, odtujenega s pogodbo.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - vrnitev premoženja ZPIZ Slovenije
247. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92) ne določa, da so za dolžnost vrnitve neodplačano prenešenega premoženja pravno relevantni samo prenosi premoženja, do katerih je prišlo z akti državnih organov. To pomeni, da pogodbenega prenosa, utemeljenega na katerem od predpisov, navedenih v 247. členu tega zakona, zakon kot podlago za dolžnost vrnitve ne izključuje.
Ob naknadnem obračunu carine zaradi neizpolnitve prevzete obveznosti izvoza po 5. členu odloka v zvezi s 50. členom CZ ni mogoče uveljavljati znižane carinske stopnje na drugi dejanski in pravni podlagi, saj mora uvoznik vse oprostitvene olajšave uveljavljati že ob uvozu.
revizija - obseg izpodbijanja v reviziji - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Revizija je izredno pravno sredstvo, s katero se izpodbija drugostopna pravnomočna sodna odločba (1. odstavek 382. člena ZPP). To pomeni, da lahko toženka v reviziji napada le tisti del odločitve, s katerim na drugi stopnji ni uspela. Toženka pa v pritožbi odločitve, s katero je sodišče omejilo odločanje na čas do polnoletnosti hčerke, sploh ni izpodbijala. Ker je ni, je izgubila pravico do tega ugovora v revizijskem postopku.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - pogoji za določitev preživnine
Za pravilno uporabo 81. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89 - preč. b.) je pomembno tako stanje v času razveze zakonske zveze, kakor tudi stanje, ki ga že v času razveze znane okoliščine napovedujejo.
Pravno pomembno je, ali bo tožnica glede na svojo starost tudi v bodoče imela ali bila sposobna pridobiti toliko sredstev, da se bo lahko preživela. Morebitna slaba prognoza njene sedanje preskrbljenosti v bodoče bi lahko bila podlaga za tim. simbolično preživnino.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da je tožnikova hči sodnica na sodišču, ki naj bi zadevo obravnavalo na prvi stopnji, njen mož pa je sodnik sodišča, ki naj bi zadevo obravnavalo na drugi stopnji, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
glavna obravnava - zaslišanje obtoženca - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane
Če sodišče prve stopnje obsojencu po vrnitvi v sodno dvorano ni prebralo zapisnika o zaslišanju soobsojenca, je sicer ravnalo v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku, vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost sodne odločbe, saj soobsojenec na tej glavni obravnavi ni spremenil svojega zagovora, temveč se je zagovarjal kot na glavni obravnavi dne 24.6.1993, s takim zagovorom pa je bil obsojenec tedaj tudi seznanjen.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - denacionalizacija po 67. členu zakona o zadrugah
Zaradi zavarovanja zakonskega roka za vložitev zahteve po 67. členu zakona o zadrugah, se sklep upravnega organa, ki se je izrekel za nepristojnega za obravnavo te zahteve, po 4. odstavku 66. člena ZUP, odpravi, ker je že po njegovi izdaji Državni zbor sprejel obvezno razlago 67. člena zakona o zadrugah glede pristojnosti.