sklenitev najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - višina najemnine
Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da bi ji dajala varstvo pred izpraznitvenim zahtevkom stanovanjska pogodba iz leta 1982. Stanovanjski zakon res ni razveljavil prejšnjih stanovanjskih pogodb, vendar je stanovanjska najemna razmerja uredil povsem na novo, drugače kot so bila urejena razmerja po zakonu o stanovanjskih razmerjih. Zato je določil šestmesečni rok za uskladitev stanovanjske pogodbe z določbami zakona (156. čl. stanovanjskega zakona). Ta določba zavezuje lastnika in najemnika, da v šestmesečnem roku prenovita stanovanjsko pogodbo v najemno. S tem preneha pravni režim po prejšnjem zakonu. Pravice in obveznosti lastnikov in najemnikov, oziroma prejšnjih imetnikov pravice uporabe, se morajo prilagoditi določbam novega zakona. Če torej po preteku roka 156. čl. stanovanjskega zakona uporabnik nima najemne pogodbe iz razlogov, ki so na njegovi strani, ga zadenejo posledice po 58. čl. tega zakona, kar pomeni, da uporablja stanovanje nezakonito in lahko lastnik od njega zahteva izpraznitev stanovanja.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu imetnika - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS
Da bi privatizacija lahko zajela čim večji krog stanovanj, je zakonodajalec med upravičence za odkup uvrstil tudi ožje družinske člane. Imetniku stanovanjske pravice pa je dal prednost pri uveljavljanju pravice do odkupa. Ta določba ne varuje koristi zavezanca, pač pa imetnika nasproti drugim upravičencem. Med njimi gre za razmerje, ki je podobno razmerju med predkupnimi upravičenci. Prvi lahko pravico do odkupa uveljavlja imetnik. Če je ne uveljavlja sam, jo lahko ožji družinski član. Zanj pa veljajo pogoji, ki morajo obstajati zato, da je stanovanje sploh podvrženo privatizaciji, to je, da je zasedeno. Ni pa pomembno v tem primeru, ali imetnik izpolnjuje še kakšne druge pogoje, ki jih zahtevajo drugi predpisi. Mednje sodijo tudi pogoji za pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah. Te pogoje mora izpolnjevati tedaj, če sam kupuje stanovanje. Če pa stanovanje kupuje ožji družinski član, mora te pogoje izpolnjevati on. Zato dejstvo, da imetnik stanovanjske pravice ni državljan Republike Slovenije, pomeni le to, da sam stanovanja ne more kupiti, ne pa tudi, da tega ne more storiti njegov ožji družinski član.
ZPP (1977) člen 232, 354, 354/1, 385, 385/1, 385/1-2.UZITUL člen 9. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - revizijski razlog - vojaško stanovanje
Očitana kršitev 232. čl. ZPP ni revizijski razlog: uveljavljana relativna bistvena kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje (arg. a contrario 2. tč. 1. odst. 385. čl. ZPP).
Pri presoji je bilo revizijsko sodišče tako vezano na bistveno dejansko ugotovitev in sicer, da je bilo sporno stanovanje dodeljeno prvi toženi stranki z odločbo poveljstva garnizije Maribor z dne 27.8.1991 in ne že pred osamosvojitvijo RS, kot je to zatrjevala tožena stranka. Ker takrat Poveljstvo garnizije Maribor ni bilo več upravičeno razpolagati s stanovanji iz stanovanjskega fonda bivše JLA (prim. 9. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS), sta odločitvi sodišč materialnopravno pravilni (50. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih v zvezi z 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona).
Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
Dovoljeno postavljanje turističnih prikolic je vezano na status zemljišča (organizirano taborjenje, camp, funkcionalno zemljišče stanovanjskih hiš) in ne na prebivališče lastnika zemljišča, zato z odločbo o odstranitvi turistične prikolice, postavljene izven z odlokom opredeljenih zemljišč, ni kršeno načelo enakopravnosti pred zakonom.
privatizacija stanovanj - odpravnina za izpraznitev stanovanja
Pravica do odpravnine po 126. čl. stanovanjskega zakona je vezana na izpraznitev stanovanja v dveh letih po uveljavitvi zakona. Razlogi za izgubo te pravice so določeni v 1. odst. 148. čl. in so podani, če je imetniku stanovanjske pravice mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov. Če se imetnik stanovanjske pravice sam izseli in izroči stanovanje stanodajalcu v roku iz 1. odst. 126. čl. stanovanjskega zakona, s tem gotovo niso podane niti okoliščine po 19. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih, niti okoliščine po 1. odst. 148. čl. stanovanjskega zakona v zvezi z ustreznimi določbami zakona o stanovanjskih razmerjih. Izpraznitev stanovanja z izročitvijo stanodajalcu je pogoj za uveljavljanje pravice do odpravnine, zato ne more biti hkrati ovira za priznanje te pravice. Taka razlaga zakona bi bila v nasprotju z njegovim jasno izraženim namenom in bi onemogočila uporabo 126. člena.
Vsi drugi razlogi, kot so državljanstvo, izselitev v drugo državo in prenehanje delovnega razmerja, sami po sebi ne vplivajo na izgubo pravice do odpravnine. Prejšnja stanovanjska pravica in sedanja najemna pravica nista vezani na državljanstvo.
V upravnem sporu zaradi izvršitve ukrepa urbanističnega inšpektorja ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov zoper odločbo o ustavitvi gradnje in tudi ne ugovorov zoper odločbo o zavrnitvi zahteve o dovolitvi priglašenih del.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor po SZ
V sporu, ki se je začel po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ; tožba je bila vložena 30.6.1992), se toženca sklicujeta na upravičenja glede nadaljnje uporabe spornega stanovanja po bivšem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Od teh upravičenj pa je po SZ lahko odvisna le morebitna pravica tožene stranke do sklenitve najemne pogodbe po SZ. Spori o najemni pogodbi po SZ pa so premoženjski spori.
Komasacijsko območje se določi z odločbo o uvedbi komasacije, zato v postopku nove razdelitve zemljišč ni mogoče več uspešno uveljavljati ugovorov o vključitvi zemljišč v komasacijski sklad.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posli, sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače - grožnja - resnično privoljenje
Za presojo sile ali grožnje je potrebno presoditi vse okoliščine (subjektivne in objektivne), ki so po splošnih pravilih civilnega prava potrebne za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena s pravno upoštevno silo ali grožnjo (pravno pravilo par. 870 ODZ, vsebinsko povzeto v 60. členu ZOR). Določba 5. člena ZDen ureja izjemo od pravila, da se vrača premoženje, ki je bilo odvzeto s prisilnim ukrepom (odločbo) državnega organa. Zato je potrebno v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve, ki je v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, ne bi sprejel. Še posebej to velja v primerih, ko upravičenec izrecno pove, da ni šlo sicer za nobeno direktno grožnjo ali fizično silo, temveč za pritisk, ki bo imel premoženjske posledice.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica neodplačno razpolagala z nepremičnim premoženjem, ki je obsegalo več kot 9 ha, od obdarjenca (občine) pa od pričakovanega (finančna pomoč pri preživljanju, oprostitev pri plačilu davkov) ni prejela praktično prav ničesar (le davčno oprostitev za eno leto in še to le za premoženje, ki ga je podarila). Zaradi navedenega je potrebno razjasniti vprašanja, ali da so predstavniki oblasti darovalki ob sklenitvi darilne pogodbe dejstva, da finančne pomoči ne bo in da bo davčna oprostitev le minimalna, zamolčali.
povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - smrt starša
Sodišče prve in druge stopnje sta po oceni izvedenih dokazov ugotovili, da je pokojni M. P. sicer hodil pravilno po levi strani ceste, vendar pa se zaradi visoke stopnje alkoholiziranosti ni gibal vzporedno z robom ceste. Hodil je cik-cak, motorno vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti, pa ga je zadelo v trenutku, ko je bil izven meterskega območja ob robu ceste. Iz ugotovitev nadalje tudi izhaja, da je bila pokojnikova hoja nestabilna, posledica take hoje pa je tudi bila, da je pokojnega M. P. tik pred trčenjem z motornim vozilom usmerilo poševno proti sredini cestišča, kar je bil tudi eden od vzrokov za to, da je do prometne nezgode prišlo. Materialnopravno je pravilna tudi odločitev pritožbenega sodišča glede višine prisojene odškodnine. Pritožbeno sodišče je odškodnino individualiziralo in pri tem upoštevalo vse okoliščine, ki so za prisojo denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo zaradi smrti roditelja, pravnoodločilne. Pri tem niso zanemarljive ugotovitve, da je bil pokojni M. P. precej vdan alkoholu, da otrokoma niti preživninske obveznosti ni redno izpolnjeval in da jima tudi sicer ni bil v posebno pomoč, kar se je brez dvoma tudi odražalo ob prizadetosti obeh otrok ob očetovi smrti.
Oceno o tujčevi nagnjenosti k izvrševanju kaznivih dejanj in prekrškov ni mogoče graditi na dogodkih, v katerih so bili kazenski postopki ustavljeni. Relevantni so le podatki v pravnomočnih obsodbah, ki še niso izbrisane iz kazenske evidence.
Ugotavljanje lastništva poslovnega prostora ni predhodno vprašanje, zaradi česar je potrebno prekiniti upravni postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja do meritorne rešitve sodnega postopka o delitvi dediščine.
komasacija - izvršitev odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada
Odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je izvršena s tem, da upravni organ komasacijske udeležence seznani z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. S tem, ko so dodeljena zemljišča pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so nastopili posest in imajo od tedaj dalje posestno varstvo nasproti prejšnjim lastnikom zemljišča.
Ob naknadnem obračunu carine zaradi neizpolnitve prevzete obveznosti izvoza po 5. členu odloka v zvezi s 50. členom CZ ni mogoče uveljavljati znižane carinske stopnje na drugi dejanski in pravni podlagi, saj mora uvoznik vse oprostitvene olajšave uveljavljati že ob uvozu.