obnova postopka - obnova postopka v carinski zadevi - predhodni postopek preizkusa predloga za obnovo postopka
V predhodnem postopku preizkusa predloga za obnovo postopka ne gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, temveč za preizkus, ali je predlagan nov dokaz tak kvalificiran dokaz, da bi v obnovi carinskega postopka pripeljal do drugačne odločbe, če bi bil uporabljen v prejšnjem postopku (3. odstavek 256. člena ZUP).
Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
sklenitev najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - višina najemnine
Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da bi ji dajala varstvo pred izpraznitvenim zahtevkom stanovanjska pogodba iz leta 1982. Stanovanjski zakon res ni razveljavil prejšnjih stanovanjskih pogodb, vendar je stanovanjska najemna razmerja uredil povsem na novo, drugače kot so bila urejena razmerja po zakonu o stanovanjskih razmerjih. Zato je določil šestmesečni rok za uskladitev stanovanjske pogodbe z določbami zakona (156. čl. stanovanjskega zakona). Ta določba zavezuje lastnika in najemnika, da v šestmesečnem roku prenovita stanovanjsko pogodbo v najemno. S tem preneha pravni režim po prejšnjem zakonu. Pravice in obveznosti lastnikov in najemnikov, oziroma prejšnjih imetnikov pravice uporabe, se morajo prilagoditi določbam novega zakona. Če torej po preteku roka 156. čl. stanovanjskega zakona uporabnik nima najemne pogodbe iz razlogov, ki so na njegovi strani, ga zadenejo posledice po 58. čl. tega zakona, kar pomeni, da uporablja stanovanje nezakonito in lahko lastnik od njega zahteva izpraznitev stanovanja.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - dogovorjene lastnosti - prodaja zaletenega avtomobila
S pomembnimi lastnostmi stvari, ki niso očitne, mora prodajalec kupca seznaniti, kadar je verjetno, da jih kupec ne pričakuje. Pri skoraj novem avtomobilu dobrega izgleda je mogoče predpostavljati nekaramboliranost. Vendar pa v obravnavani stvari to ni odločilno, kajti tožnik je na vprašanje dobil izrečen odgovor in torej ne gre za molče, ampak za izrečno dogovorjene lastnosti avtomobila (3. tč. 479. čl. ZOR) Ker teh lastnosti avtomobil nima, je podana stvarna napaka, za katero toženka kot prodajalka odgovarja.
Komasacijsko območje se določi z odločbo o uvedbi komasacije, zato v postopku nove razdelitve zemljišč ni mogoče več uspešno uveljavljati ugovorov o vključitvi zemljišč v komasacijski sklad.
privatizacija stanovanj - odpravnina za izpraznitev stanovanja
Pravica do odpravnine po 126. čl. stanovanjskega zakona je vezana na izpraznitev stanovanja v dveh letih po uveljavitvi zakona. Razlogi za izgubo te pravice so določeni v 1. odst. 148. čl. in so podani, če je imetniku stanovanjske pravice mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov. Če se imetnik stanovanjske pravice sam izseli in izroči stanovanje stanodajalcu v roku iz 1. odst. 126. čl. stanovanjskega zakona, s tem gotovo niso podane niti okoliščine po 19. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih, niti okoliščine po 1. odst. 148. čl. stanovanjskega zakona v zvezi z ustreznimi določbami zakona o stanovanjskih razmerjih. Izpraznitev stanovanja z izročitvijo stanodajalcu je pogoj za uveljavljanje pravice do odpravnine, zato ne more biti hkrati ovira za priznanje te pravice. Taka razlaga zakona bi bila v nasprotju z njegovim jasno izraženim namenom in bi onemogočila uporabo 126. člena.
Vsi drugi razlogi, kot so državljanstvo, izselitev v drugo državo in prenehanje delovnega razmerja, sami po sebi ne vplivajo na izgubo pravice do odpravnine. Prejšnja stanovanjska pravica in sedanja najemna pravica nista vezani na državljanstvo.
UZITUL člen 9, 9/1, 9/2, 9/3. Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije točka 1, 1/3. ZSR člen 6, 18, 19.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - nezakonita vselitev (zamenjava) - pridobljene pravice - status uporabnika
Po osamosvojitvi RS poveljstvo garnizije bivše JLA ni bilo več upravičeno razpolagati z vojaškimi stanovanji.
Toženka kot uporabnica prejšnjega stanovanja, ki je bilo "zamenjano" za dve manjši stanovanji, zaradi pridobljenih pravic (prim. 6. čl., 18. čl., 19. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti na podlagi 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona) ne more priti v slabši položaj. Ali drugače, zaradi kasnejše nezakonite dodelitve drugega stanovanja ji pravica do uporabe stanovanja na prejšnjem stanovanju ni prenehala, temveč je v prejšnjem obsegu obstajala še naprej. Ob tem je potrebno poudariti še, da toženkina morebitna možnost vselitve v sedanje (manjše) stanovanje njenih staršev ne njim ne njej ne bi nudila tistega stanovanjskega standarda, ki so ga uživali pred spornimi preselitvami (prim. toženkine trditve).
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu imetnika - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS
Da bi privatizacija lahko zajela čim večji krog stanovanj, je zakonodajalec med upravičence za odkup uvrstil tudi ožje družinske člane. Imetniku stanovanjske pravice pa je dal prednost pri uveljavljanju pravice do odkupa. Ta določba ne varuje koristi zavezanca, pač pa imetnika nasproti drugim upravičencem. Med njimi gre za razmerje, ki je podobno razmerju med predkupnimi upravičenci. Prvi lahko pravico do odkupa uveljavlja imetnik. Če je ne uveljavlja sam, jo lahko ožji družinski član. Zanj pa veljajo pogoji, ki morajo obstajati zato, da je stanovanje sploh podvrženo privatizaciji, to je, da je zasedeno. Ni pa pomembno v tem primeru, ali imetnik izpolnjuje še kakšne druge pogoje, ki jih zahtevajo drugi predpisi. Mednje sodijo tudi pogoji za pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah. Te pogoje mora izpolnjevati tedaj, če sam kupuje stanovanje. Če pa stanovanje kupuje ožji družinski član, mora te pogoje izpolnjevati on. Zato dejstvo, da imetnik stanovanjske pravice ni državljan Republike Slovenije, pomeni le to, da sam stanovanja ne more kupiti, ne pa tudi, da tega ne more storiti njegov ožji družinski član.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor po SZ
V sporu, ki se je začel po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ; tožba je bila vložena 30.6.1992), se toženca sklicujeta na upravičenja glede nadaljnje uporabe spornega stanovanja po bivšem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Od teh upravičenj pa je po SZ lahko odvisna le morebitna pravica tožene stranke do sklenitve najemne pogodbe po SZ. Spori o najemni pogodbi po SZ pa so premoženjski spori.
Oceno o tujčevi nagnjenosti k izvrševanju kaznivih dejanj in prekrškov ni mogoče graditi na dogodkih, v katerih so bili kazenski postopki ustavljeni. Relevantni so le podatki v pravnomočnih obsodbah, ki še niso izbrisane iz kazenske evidence.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagateljica neodplačno razpolagala z nepremičnim premoženjem, ki je obsegalo več kot 9 ha, od obdarjenca (občine) pa od pričakovanega (finančna pomoč pri preživljanju, oprostitev pri plačilu davkov) ni prejela praktično prav ničesar (le davčno oprostitev za eno leto in še to le za premoženje, ki ga je podarila). Zaradi navedenega je potrebno razjasniti vprašanja, ali da so predstavniki oblasti darovalki ob sklenitvi darilne pogodbe dejstva, da finančne pomoči ne bo in da bo davčna oprostitev le minimalna, zamolčali.
Ugotavljanje lastništva poslovnega prostora ni predhodno vprašanje, zaradi česar je potrebno prekiniti upravni postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja do meritorne rešitve sodnega postopka o delitvi dediščine.
komasacija - izvršitev odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada
Odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je izvršena s tem, da upravni organ komasacijske udeležence seznani z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. S tem, ko so dodeljena zemljišča pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so nastopili posest in imajo od tedaj dalje posestno varstvo nasproti prejšnjim lastnikom zemljišča.
povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - smrt starša
Sodišče prve in druge stopnje sta po oceni izvedenih dokazov ugotovili, da je pokojni M. P. sicer hodil pravilno po levi strani ceste, vendar pa se zaradi visoke stopnje alkoholiziranosti ni gibal vzporedno z robom ceste. Hodil je cik-cak, motorno vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti, pa ga je zadelo v trenutku, ko je bil izven meterskega območja ob robu ceste. Iz ugotovitev nadalje tudi izhaja, da je bila pokojnikova hoja nestabilna, posledica take hoje pa je tudi bila, da je pokojnega M. P. tik pred trčenjem z motornim vozilom usmerilo poševno proti sredini cestišča, kar je bil tudi eden od vzrokov za to, da je do prometne nezgode prišlo. Materialnopravno je pravilna tudi odločitev pritožbenega sodišča glede višine prisojene odškodnine. Pritožbeno sodišče je odškodnino individualiziralo in pri tem upoštevalo vse okoliščine, ki so za prisojo denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo zaradi smrti roditelja, pravnoodločilne. Pri tem niso zanemarljive ugotovitve, da je bil pokojni M. P. precej vdan alkoholu, da otrokoma niti preživninske obveznosti ni redno izpolnjeval in da jima tudi sicer ni bil v posebno pomoč, kar se je brez dvoma tudi odražalo ob prizadetosti obeh otrok ob očetovi smrti.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posli, sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače - grožnja - resnično privoljenje
Za presojo sile ali grožnje je potrebno presoditi vse okoliščine (subjektivne in objektivne), ki so po splošnih pravilih civilnega prava potrebne za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena s pravno upoštevno silo ali grožnjo (pravno pravilo par. 870 ODZ, vsebinsko povzeto v 60. členu ZOR). Določba 5. člena ZDen ureja izjemo od pravila, da se vrača premoženje, ki je bilo odvzeto s prisilnim ukrepom (odločbo) državnega organa. Zato je potrebno v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve, ki je v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, ne bi sprejel. Še posebej to velja v primerih, ko upravičenec izrecno pove, da ni šlo sicer za nobeno direktno grožnjo ali fizično silo, temveč za pritisk, ki bo imel premoženjske posledice.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva ali novi dokazi
I.Za uspeh s predlogom za obnovo iz 9. t. 421. čl. ZPP je potrebno navesti takšna dejstva, ki so obstajala v času sojenja v prejšnjem postopku, pa zanje ne predlagatelj ne sodišče nista vedela.
II.Nestrinjanje z dokazno oceno v prejšnjem postopku, ki se je končal s pravnomočno zavrnitvijo rentnega zahtevka, pa ni obnovitveni razlog.
revizija - obseg izpodbijanja v reviziji - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Revizija je izredno pravno sredstvo, s katero se izpodbija drugostopna pravnomočna sodna odločba (1. odstavek 382. člena ZPP). To pomeni, da lahko toženka v reviziji napada le tisti del odločitve, s katerim na drugi stopnji ni uspela. Toženka pa v pritožbi odločitve, s katero je sodišče omejilo odločanje na čas do polnoletnosti hčerke, sploh ni izpodbijala. Ker je ni, je izgubila pravico do tega ugovora v revizijskem postopku.