Ukrepa oblikovanja drobnoprodajnih cen kruha tržni inšpektor ne more opreti na določbe 70. in 73. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št24/90, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88), 5. člen zakona o cenah (Ur.l. RS, št. 1/91-I) in uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha (Ur.l. RS, št. 34/93). Navedeni predpisi tržnega inšpektorja ne pooblaščajo, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju ureja izrecno le 7. člen zakona o tržni inšpekciji, ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah nalaga, da vloži ovadbo ali predlog za uvedbo postopka o prekršku.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Podatki o stopnji invalidnosti po predpisih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kakšne zavarovalnice ali kakšne druge institucije, pa tudi ne-odstotna ocenitev zmanjšanja življenjske aktivnosti, niso nujni za razsojanje o odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, so pa lahko sodišču v pomoč.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
(Ne)preskrbljenost zakonca kot dejstvo socialnega stanja nujno vsebuje tudi okoliščine, ki se nanašajo na prognozo socialne varnosti, torej dejstva, ki bodo v bodoče bolj ali manj gotovo obstajala. Za pravilno opredelitev tega pravnega standarda je potrebno upoštevati starost takšnega zakonca in dejstvo, da v sedanjih razmerah pač ne pomeni socialne varnosti izključno le redna zaposlitev za poln delovni čas, saj so možnosti za pridobivanje sredstev za preživljanje in za pridobitev pogojev za prejemanje pokojnine zelo različne, resda bolj ali manj ugodne, pa vendar takšne, da zagotavljajo socialno varnost tudi za pozneje. Sodišče mora tudi, ko ugotavlja ali ima zakonec, ki zahteva preživnino, sredstva za življenje, skrbno analizirati vse možnosti, ki jih lahko prinaša nepremično premoženje. Seveda pa je potrebno, in to prvenstveno, dognati, kaj je prineslo dejstvo, da sta zakonska zveza in s tem skupno življenje prenehala, v ekonomskem pogledu.
ZZad člen 57, 62.ZUP člen 49, 53, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 68, 125, 125/2.
lastninjenje - lastninjenje zadružnega premoženja
Zadružne organizacije oz. zadruge iz 1. in 2. alinee 1. odstavka 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - delitev zapuščine - dedni dogovor
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave (primerjaj načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, z dne 21. in 22.12.1983 - Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. II/83, str. 31).
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe brez naknadnega roka - učinki razdrte pogodbe
Za razsojo zadeve je odločilno, če je imel tožnik zakonit razlog za odstop od pogodbe in kakšne obveznosti ima v primeru razdrte pogodbe tožena stranka. Ob upoštevanju dogovorjene obveznosti tožene stranke, da bo izplačala kredit v čimkrajšem roku in tožnikovega ravnanja, ki je po petnajstih plačanih mesečnih obrokih nekajkrat ustno in pisno zahteval odobritev kredita, sta nižji sodišči upravičeno šteli, da tožena stranka svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila in da je tožnik pustil toženi stranki primeren dodatni rok za izpolnitev, ko je odstopil od pogodbe po skoraj petnajstih mesecih od sklenitve pogodbe. Posledica takega ravnanja strank je, da je pogodba razdrta (126. člen v zvezi s 1.odst. 125. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Kot je poudarilo sodišče prve stopnje, pa je bilo tudi iz ravnanja tožene stranke očitno, da svoje obveznosti ne namerava izpolniti tako, kot se je dogovorila, kar je razlog za odstop od pogodbe tudi po 127. členu ZOR. Po 132. členu ZOR ima stranka, ki je izpolnila pogodbo, pa je ta razdrta, pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Stranka, ki vrača denar, mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo.
Pod pogojem "zdravljenje" v 13. členu ZT ni mišljeno kakršnokoli zdravljenje, ampak le tako, za katero je z vidika narave bolezni potrebno, da tujec kot pacient preživi določen krajši čas v Sloveniji.
ZZad člen 57, 62.ZUP člen 49, 53, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 68, 125, 125/2.
lastninjenje - lastninjenje zadružnega premoženja
Zadružne organizacije oziroma zadruge iz 1. oz. 2. alinee 1. odst. 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ o tem sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.
Ugotovljena dejstva, ki se nanašajo na stopnjo tožnikovih telesnih bolečin, omogočajo ob upoštevanju v reviziji neizpodbijane pravnomočne odločitve o obsegu druge nepremoženjske škode, ki jo je tožnik prestal in jo še prestaja, pravno sklepanje, da je ugotovljeno škodo mogoče uvrstiti v rang izjemnih, katastrofalnih primerov. Ti pa narekujejo znatno denarno zadoščenje, da bi bila dosežena primerna satisfakcija.
prodajna pogodba - sestavine prodajne pogodbe - prodaja tuje stvari - odgovornost za pravne napake - sankcije za pravne napake
Tudi če gre za pravno napako, samo zaradi tega pogodbe ni mogoče razdreti. Tudi prodaja tuje stvari zavezuje (460. člen ZOR). Kupec, ki ni vedel, da je stvar tuja in tega tudi ni bil dolžan vedeti, lahko razdre pogodbo le takrat, če ne more doseči njenega namena. Če je prodajalec pripravljen pravno napako odpraviti (510. člen ZOR), kupec tega ne more storiti.
pravica do objave odgovora in popravka - obveznost objave odgovora - zavrnitev objave odgovora
Zapis o prikazu neke lastnosti glede na lastna razumevanja je lahko le mnenje ali komentar, dokler ne vsebuje konkretnih obvestil in podatkov. Postopek po določbi 9. in 14. člena ZJG je omejen na izpodbijanje konkretnih navedb in informacij.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Sodišči prve in druge stopnje sta potrdili sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je delavcu prenehalo delovno razmerje, ker je zanemaril svoje delovne obveznosti. Revizijsko sodišče je ugodilo reviziji tožnika. Pogoj za izrek tega ukrepa po pravilniku pa je, da bi delavec s svojim ravnanjem lahko ogrozil svoje ali tuje življenje in zdravje ali bi lahko povzročil materialno škodo. Te okoliščine niso bile raziskane, čeprav spadajo v opis kršitve ter iz odločb ni razvidno, kako bi lahko prišlo do omenjenih posledic. Nepravilno je bilo uporabljeno materialno pravo.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje sklenjeno za določen čas v nasprotju z zakonom
Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas je odločilnega pomena dejstvo, da je delodajalec prejel kapitalizirano denarno nadomestilo za zavarovanca, ki mu je na podlagi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - člen 93 - prenehalo pri prejšnjem delodajalcu delovno razmerje, in s tem sprejel zakonsko obveznost iz 28. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, da sklene z delavcem delovno razmerje za nedoločen čas. Kajti smisel in namen dodelitve sredstev po 28. členu oziroma prej veljavnem 27.b členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti delodajalcu, je zagotovitev trajne zaposlitve brezposelnemu delavcu. Neizpolnitev zakonskih obveznosti, je sankcionirana z določilom 1. odstavka 18. člena zakona o delovnih razmerjih, ki vsebuje pravno domnevo, da se delovno razmerje, sklenjeno v nasprotju z zakonom za določen čas, šteje kot delovno razmerje za nedoločen čas - torej v skladu z resnično naravo delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Delavec lahko postane trajni presežek na delovnem mestu na katero je razporejen. Trajni presežek ne more postati v drugi organizaciji, v katero je bil začasno razporejen. Potrjeni sta bili določbi sodišča prve in druge stopnje, na podlagi katerih sta bila razveljavljena sklepa o trajnem presežku. Postopek lahko vodijo le organi organizacije v kateri je delavec v delovnem razmerju.
ZTPDR člen 55, 61, 61/4. ZDR (1990) člen 4. SKPG člen 19. KPDZD člen 41, 42. ZPP (1977) člen 386, 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - odpoved delovnega razmerja - disciplinski postopek
Sodišče druge stopnje je odločitev oprlo na 19. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG), kar je kršitev materialnega prava, ker je glede na splošne določbe SKPG in kolektivnih pogodb panog (tudi kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, KPDZD), pri odločanju predvsem uporabiti določbe panožnih kolektivnih pogodb in le podrejeno SKPG. Vendar pa je kljub temu odločitev sodišča druge stopnje, da disciplinski postopek ni bil pravilno izveden, pravilna, ker je postopek po 19. členu SKPG smiselno enako urejen kot v 41. členu KPDZD.
V normah delovnega prava so točno določeni organi, ki odločajo o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij. Prenos pravice odločanja je dovoljen le takrat, ko je tako v normi izrecno določeno. Ni torej dopustno prenesti pooblastila za odločanje na pooblaščenca, pravnega zastopnika.
ZPP (1977) člen 232, 354, 354/1, 385, 385/1, 385/1-2.UZITUL člen 9. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - revizijski razlog - vojaško stanovanje
Očitana kršitev 232. čl. ZPP ni revizijski razlog: uveljavljana relativna bistvena kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje (arg. a contrario 2. tč. 1. odst. 385. čl. ZPP).
Pri presoji je bilo revizijsko sodišče tako vezano na bistveno dejansko ugotovitev in sicer, da je bilo sporno stanovanje dodeljeno prvi toženi stranki z odločbo poveljstva garnizije Maribor z dne 27.8.1991 in ne že pred osamosvojitvijo RS, kot je to zatrjevala tožena stranka. Ker takrat Poveljstvo garnizije Maribor ni bilo več upravičeno razpolagati s stanovanji iz stanovanjskega fonda bivše JLA (prim. 9. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS), sta odločitvi sodišč materialnopravno pravilni (50. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih v zvezi z 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona).
Dovoljeno postavljanje turističnih prikolic je vezano na status zemljišča (organizirano taborjenje, camp, funkcionalno zemljišče stanovanjskih hiš) in ne na prebivališče lastnika zemljišča, zato z odločbo o odstranitvi turistične prikolice, postavljene izven z odlokom opredeljenih zemljišč, ni kršeno načelo enakopravnosti pred zakonom.
Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
V upravnem sporu zaradi izvršitve ukrepa urbanističnega inšpektorja ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov zoper odločbo o ustavitvi gradnje in tudi ne ugovorov zoper odločbo o zavrnitvi zahteve o dovolitvi priglašenih del.