pravna sredstva - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - zaslišanje strank
Če v dopolnitvi postopka pri organu druge stopnje po 1. odstavku 242. člena ZUP pritožnik, ki pri organu prve stopnje ni bil zaslišan, ne navaja novot, ki bi utegnile vplivati na drugačno odločitev o stvari, takšna kršitev pravil postopka ni bistvena.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Podatki o stopnji invalidnosti po predpisih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kakšne zavarovalnice ali kakšne druge institucije, pa tudi ne-odstotna ocenitev zmanjšanja življenjske aktivnosti, niso nujni za razsojanje o odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, so pa lahko sodišču v pomoč.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
(Ne)preskrbljenost zakonca kot dejstvo socialnega stanja nujno vsebuje tudi okoliščine, ki se nanašajo na prognozo socialne varnosti, torej dejstva, ki bodo v bodoče bolj ali manj gotovo obstajala. Za pravilno opredelitev tega pravnega standarda je potrebno upoštevati starost takšnega zakonca in dejstvo, da v sedanjih razmerah pač ne pomeni socialne varnosti izključno le redna zaposlitev za poln delovni čas, saj so možnosti za pridobivanje sredstev za preživljanje in za pridobitev pogojev za prejemanje pokojnine zelo različne, resda bolj ali manj ugodne, pa vendar takšne, da zagotavljajo socialno varnost tudi za pozneje. Sodišče mora tudi, ko ugotavlja ali ima zakonec, ki zahteva preživnino, sredstva za življenje, skrbno analizirati vse možnosti, ki jih lahko prinaša nepremično premoženje. Seveda pa je potrebno, in to prvenstveno, dognati, kaj je prineslo dejstvo, da sta zakonska zveza in s tem skupno življenje prenehala, v ekonomskem pogledu.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe brez naknadnega roka - učinki razdrte pogodbe
Za razsojo zadeve je odločilno, če je imel tožnik zakonit razlog za odstop od pogodbe in kakšne obveznosti ima v primeru razdrte pogodbe tožena stranka. Ob upoštevanju dogovorjene obveznosti tožene stranke, da bo izplačala kredit v čimkrajšem roku in tožnikovega ravnanja, ki je po petnajstih plačanih mesečnih obrokih nekajkrat ustno in pisno zahteval odobritev kredita, sta nižji sodišči upravičeno šteli, da tožena stranka svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila in da je tožnik pustil toženi stranki primeren dodatni rok za izpolnitev, ko je odstopil od pogodbe po skoraj petnajstih mesecih od sklenitve pogodbe. Posledica takega ravnanja strank je, da je pogodba razdrta (126. člen v zvezi s 1.odst. 125. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Kot je poudarilo sodišče prve stopnje, pa je bilo tudi iz ravnanja tožene stranke očitno, da svoje obveznosti ne namerava izpolniti tako, kot se je dogovorila, kar je razlog za odstop od pogodbe tudi po 127. členu ZOR. Po 132. členu ZOR ima stranka, ki je izpolnila pogodbo, pa je ta razdrta, pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Stranka, ki vrača denar, mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo.
prodajna pogodba - sestavine prodajne pogodbe - prodaja tuje stvari - odgovornost za pravne napake - sankcije za pravne napake
Tudi če gre za pravno napako, samo zaradi tega pogodbe ni mogoče razdreti. Tudi prodaja tuje stvari zavezuje (460. člen ZOR). Kupec, ki ni vedel, da je stvar tuja in tega tudi ni bil dolžan vedeti, lahko razdre pogodbo le takrat, če ne more doseči njenega namena. Če je prodajalec pripravljen pravno napako odpraviti (510. člen ZOR), kupec tega ne more storiti.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti v točkah
Pravica do revizije se zagotovi z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi. Tožeča stranka v tožbi sicer ni označila vrednosti spornega predmeta, kasneje pa je na poziv sodišča to vrednost opredelila v točkah. Ker takšne označbe vrednosti spornega predmeta ZPP ne pozna, je sodišče samo še pred začetkom obravnavanja tako označeno vrednost opredelilo z zneskom 9.000,00 SIT. Do začetka obravnavanja glavne stvari (3. odstavek 40. člena ZPP) tudi tožena stranka v znesku 9.000,00 SIT označeni vrednosti spornega predmeta ni ugovarjala.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravica ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Potem, ko je tožnik izpolnil svoje obveznosti, je bil upravičen zahtevati, da tudi tožena stranka izpolni pogodbo. Ker v postavljenem roku do izpolnitve ni prišlo, je na podlagi navedenih določil zakona o obligacijskih razmerjih pogodbo razdrl. Če je pogodba razdrta, ima stranka, ki je popolnoma ali delno izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala (2. odst. 132. čl. ZOR).
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - začasna odredba
Predlog za izdajo začasne odredbe po 11. členu ZLPP, vložen 30.3.1993, je pravočasen. Z začasno odredbo se lahko kumulativno prepove razpolaganje in lastninjenje poslovnega prostora.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka
Če se upoštevajo ugotovljene pridobitne zmožnosti staršev in njune obveznosti, je toženec v boljšem položaju kot tožnica. Pri doslej ugotovljenih prejemkih lahko tožnica za svoja dva otroka le v manjši meri prispeva v denarju. Večji del njenega prispevka obstaja v delu, ki ga ima z vzgojo in oskrbo otrok. Na prvi stopnji določena preživnina po 17.000,00 SIT mesečno je po mnenju revizijskega sodišča v skladu z določbo 79. čl. ZZZDR.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje sklenjeno za določen čas v nasprotju z zakonom
Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas je odločilnega pomena dejstvo, da je delodajalec prejel kapitalizirano denarno nadomestilo za zavarovanca, ki mu je na podlagi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - člen 93 - prenehalo pri prejšnjem delodajalcu delovno razmerje, in s tem sprejel zakonsko obveznost iz 28. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, da sklene z delavcem delovno razmerje za nedoločen čas. Kajti smisel in namen dodelitve sredstev po 28. členu oziroma prej veljavnem 27.b členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti delodajalcu, je zagotovitev trajne zaposlitve brezposelnemu delavcu. Neizpolnitev zakonskih obveznosti, je sankcionirana z določilom 1. odstavka 18. člena zakona o delovnih razmerjih, ki vsebuje pravno domnevo, da se delovno razmerje, sklenjeno v nasprotju z zakonom za določen čas, šteje kot delovno razmerje za nedoločen čas - torej v skladu z resnično naravo delovnega razmerja.
ZTPDR člen 55, 61, 61/4. ZDR (1990) člen 4. SKPG člen 19. KPDZD člen 41, 42. ZPP (1977) člen 386, 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - odpoved delovnega razmerja - disciplinski postopek
Sodišče druge stopnje je odločitev oprlo na 19. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG), kar je kršitev materialnega prava, ker je glede na splošne določbe SKPG in kolektivnih pogodb panog (tudi kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, KPDZD), pri odločanju predvsem uporabiti določbe panožnih kolektivnih pogodb in le podrejeno SKPG. Vendar pa je kljub temu odločitev sodišča druge stopnje, da disciplinski postopek ni bil pravilno izveden, pravilna, ker je postopek po 19. členu SKPG smiselno enako urejen kot v 41. členu KPDZD.
V normah delovnega prava so točno določeni organi, ki odločajo o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij. Prenos pravice odločanja je dovoljen le takrat, ko je tako v normi izrecno določeno. Ni torej dopustno prenesti pooblastila za odločanje na pooblaščenca, pravnega zastopnika.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Sodišči prve in druge stopnje sta potrdili sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je delavcu prenehalo delovno razmerje, ker je zanemaril svoje delovne obveznosti. Revizijsko sodišče je ugodilo reviziji tožnika. Pogoj za izrek tega ukrepa po pravilniku pa je, da bi delavec s svojim ravnanjem lahko ogrozil svoje ali tuje življenje in zdravje ali bi lahko povzročil materialno škodo. Te okoliščine niso bile raziskane, čeprav spadajo v opis kršitve ter iz odločb ni razvidno, kako bi lahko prišlo do omenjenih posledic. Nepravilno je bilo uporabljeno materialno pravo.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Delavec lahko postane trajni presežek na delovnem mestu na katero je razporejen. Trajni presežek ne more postati v drugi organizaciji, v katero je bil začasno razporejen. Potrjeni sta bili določbi sodišča prve in druge stopnje, na podlagi katerih sta bila razveljavljena sklepa o trajnem presežku. Postopek lahko vodijo le organi organizacije v kateri je delavec v delovnem razmerju.
V upravnem sporu zaradi izvršitve ukrepa urbanističnega inšpektorja ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov zoper odločbo o ustavitvi gradnje in tudi ne ugovorov zoper odločbo o zavrnitvi zahteve o dovolitvi priglašenih del.
Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
ZPP (1977) člen 232, 354, 354/1, 385, 385/1, 385/1-2.UZITUL člen 9. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - revizijski razlog - vojaško stanovanje
Očitana kršitev 232. čl. ZPP ni revizijski razlog: uveljavljana relativna bistvena kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje (arg. a contrario 2. tč. 1. odst. 385. čl. ZPP).
Pri presoji je bilo revizijsko sodišče tako vezano na bistveno dejansko ugotovitev in sicer, da je bilo sporno stanovanje dodeljeno prvi toženi stranki z odločbo poveljstva garnizije Maribor z dne 27.8.1991 in ne že pred osamosvojitvijo RS, kot je to zatrjevala tožena stranka. Ker takrat Poveljstvo garnizije Maribor ni bilo več upravičeno razpolagati s stanovanji iz stanovanjskega fonda bivše JLA (prim. 9. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS), sta odločitvi sodišč materialnopravno pravilni (50. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih v zvezi z 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona).