Ker so bili podani pogoji za obnovo postopka, je prvostopni organ utemeljeno razveljavil prvotno lokacijsko dovoljenje in ga nadomestil z novim. Skladnost novega lokacijskega dovoljenja je pravilno presojal z občinskimi PUP-ji, ki so veljali že ob izdaji razveljavljenega lokacijskega dovoljenja.
Funkcionalno zemljišče k stavbi je mogoče določiti le v primeru, če je lastnik stavbe tudi lastnik ali uporabnik dela zemljišča, ki naj bi se v postopku določilo kot funkcionalno zemljišče in če je za to podlaga v prostorskih ureditvenih pogojih.
Zakonodajalec je pristojnost za določanje in ugotavljanje odškodnine za odplačno pridobljene stvari, ki so v postopku denacionalizacije predmet vračanja, z določbo 2. odstavka 73. člena ZDen odkazal na uporabo zakona o razlastitvi. Po 49. členu in naslednjih členih ZR se odškodnina določi praviloma sporazumno, če sporazuma ni, pa v nepravdnem postopku.
Mnenje zdravniške komisije kot izvedenskega organa, ki odloča o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja, ki vsebuje le izvedenski sklep brez obrazložitve, je nepopolno, zato mora pristojni organ v postopku pred izdajo odločbe to pomanjkljivost odpraviti.
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
Ob ugotovitvi, da je predložena pogodba o odstopu od pogodbe o prodaji stanovanja neveljaven pravni posel, je upravni organ utemeljeno zavrgel zahtevo za odmero oz. oprostitev davka na promet nepremičnin.
V postopku za izrek ničnosti upravne odločbe se ponovno oz. na novo ne ugotavlja dejansko stanje in ne preizkuša pravilnosti vročitve odločbe, za katere ničnost gre.
Podana sta ničnostna razloga po 1. in 3. točki 267. člena ZUP, ker je upravni organ z odločbo dodelil stanovanjsko pravico v času, ko je že veljal novi stanovanjski zakon, ki te pravice ne ureja.
V postopku, ko za dovoljenje za stalno prebivanje prosi oseba, ki je postala tujec po 25.2.1992, je treba pri presoji, da ta izpolnjuje pogoj triletnega neprekinjenega prebivanja v Sloveniji, upoštevati kot čas zakonitega neprekinjenega prebivanja v Sloveniji tudi čas, ko je ta oseba imela v Sloveniji pred 25.2.1992 v skladu z zakonom prijavljeno stalno prebivališče.
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
pravice in dolžnosti staršev ter otrok - dolžnost preživljanja - znižanje preživnine
Bistveno je ob tožbi za znižanje preživnine dognati, ali so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila poprej določena preživnina (peti odstavek 131. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS 15/76 in 1/89 - ZZZDR). Pri tem pa je seveda potrebno raziskati in upoštevati vse okoliščine, ki so pomembne za to, da se ugotovijo tako potrebe preživninskega upravičenca, kakor tudi možnosti preživninskega zavezanca (129. člen ZZZDR). Sodišče mora nadalje imeti pred očmi ne le naravno in moralno, marveč tudi zakonsko določeno dolžnost staršev, da omogočijo svojim otrokom pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno delo in življenje (102. člen ZZZDR) ter po svojih močeh skrbeti za njihovo šolanje in strokovno izobrazbo glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje (drugi odstavek 103. člena ZZZDR). Šele presoja z vseh naštetih vidikov lahko odgovori na vprašanje, ali je upravičeno znižanje poprej določene preživnine.
Za opravljena, a neplačana, vendar dogovorjena dela, je tožnik upravičeno zahteval plačilo. Dolg obstaja ne glede na to, ali je bila pogodba pisno sklenjena ali ne. Tudi če pogodba ni bila veljavna (oblika), ali pa je bila pozneje razdrta, ima stranka, ki je neupravičeno prikrajšana, pravico zahtevati plačilo od tiste stranke, ki je neupravičeno obogatena (210. člen zakona o obligacijskih razmerjih).
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 479, 479-3, 488, 488/1-2.
razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil - odgovornost za stvarne napake - stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec - pravice kupca - izpolnitev - znižanje cene - razveza pogodbe - povrnitev škode
Prodani avtomobil ni imel izrecno zagotovljene lastnosti - da je njegov motor generalno popravljen, generalno popravilo brez vseh neodpravljenih napak pa je očitno tudi pričakoval tožnik, kot je bilo tudi ugotovljeno in zapisano z dodatkom, da je avto prevozil po generalnem popravilu 4.000 kilometrov in torej ne le po "vzpostavitvi motorja v delovanje", za kar je dejansko šlo. Toženec pa ni opozoril tožnika, da ne gre za generalno popravilo. Kot rečeno sta bila za razlago pogodbe pravilno uporabljena oba kriterija iz 99. člena ZOR in ob takšnih dognanjih je pravilno tudi nadaljnje sklepanje, da je prišlo pri predmetu prodaje za stvarno napako, ker ni imel zagotovljenih lastnosti (3. točka 479. člena ZOR), kar opravičuje tožnika kot kupca do znižanja kupnine (2. točka prvega odstavka 488. člena ZOR).
Iz določb zakona o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 65/93, ZDP), zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, ZSV) in stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94, SZ) izhaja, da so za dodelitev socialnega stanovanja v najem bistvena socialna merila in da so socialne razmere odločilna osnova za dodelitev stanovanja. Socialna stanovanja so torej socialne kategorije, ker so pri njihovem dodeljevanju kot bistvena uporabljajo socialna merila, ne pa druga npr. ekonomska merila. Za odločanje v teh sporih je torej na podlagi 4. točke prvega odstavka 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS) pristojno socialno sodišče ne pa sodišče v upravnem sporu.
Kadar je odločeno hkrati o glavni stvari in o stroških, izrek o stroških ni sklep, s katerim je postopek končan. V takih primerih izreka o stroških ni mogoče izpodbijati z revizijo.
Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti razveljavilo odločbo sodišča združenega dela prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen zahtevek na razveljavitev kandidacijskega postopka in volitev v delavski svet. Menilo je da je za rešitev spora pristojno redno sodišče glede na določilo 196. člena zakona o podjetjih, po katerem je prenehalo veljati določilo 552. člena zakona o združenem delu. S tem je nehalo veljati tudi določilo drugega odstavka 16. člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela. Negativni kompetenčni spor je sprožilo redno sodišče. Revizijsko sodišče je odločilo, da je za rešitev spora pristojno delovno in socialno sodišče, saj je 16. člen omenjenega zakona, ki določa pristojnosti sodišč združenega dela, prenehal veljati šele s 13.5.1994, ko je začel veljati zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Tako določa prvi odstavek 75. člena tega zakona.
ZOR člen 647. ZDSS člen 75, 75/1. ZSZD (1984) člen 16.
kooperantska pogodba - povrnitev škode iz kooperantskega razmerja - pojem spora iz družbenoekonomskih razmerij - stvarna pristojnost - pristojnost rednega sodišča - spor o pristojnosti
Za odločanje o sporu iz regresnega razmerja med izvajalcem in kooperantom (647. čl. ZOR) je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja je odpadla pravna podlaga, zaradi česar imajo obsojenec oziroma njegovi dediči pravico do satisfakcije. To pa jim je po določbah ZIKS dolžan dati le tisti subjekt, ki je zaplenjeno premoženje prevzel. Tudi presoja obstoja dejanskih ali pravnih ovir za vrnitev v naravi je zato, ob upoštevanju določb ZIKS, mogoča le v razmerju do tistega subjekta, ki je premoženje prevzel. To pa je bila lahko le družbenopolitična skupnost (142. člen ZIKS). Trgovsko podjetje, ki med tovrstne pravne subjekte ne sodi, zato na podlagi določb ZIKS ne more biti zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja niti v naravi, niti v obliki odškodnine.