Upravičenci za uveljavljanje pravic iz zakona o denacionalizaciji so lahko le pravni nasledniki lastnikov premoženja, ki jim je bilo to podržavljeno, te lastnosti pa nimajo pravni nasledniki osebe, na katero je bivši lastnik to podržavljeno premoženje prenesel s kupoprodajno ali drugo pogodbo.
obračun carine - sprememba podatkov - vračilo davščin
Ker gre za podatke iz deklaracije, od katerih je odvisen obračun carine in drugih davščin, potrjujejo pa jih listine, ki so deklaraciji priložene, bi po mnenju sodišča tožena stranka v postopku morala, glede na to, da mora sama poznati pravno podlago za odločitev, ne glede na pravno obrazložitev zahtevka tožeče stranke, ki pa je vsebinsko vsekakor zahtevek za vrnitev preveč plačanih uvoznih davščin, sama ugotoviti v skladu z določbo 1. točke 1. odstavka 270. člena carinskega zakona, da gre za preveč plačane uvozne davščine in temu ustrezno odločiti.
Gradbeno dovoljenje, izdano na podlagi odločbe o spremembi lokacijskega dovoljenja, ki ob izdaji gradbenega dovoljenje ni bila pravnomočna, je nezakonito.
Preden začne upravni organ izvršbo, mora ugotoviti, da je odločba izvršljiva in šele s tem aktom, torej aktom o dovolitvi izvršbe, določi datum, ko bo tretja oseba opravila v odločbi naloženo dejanje, če ga stranka do odrejenega roka ne bo opravila sama.
Dolžnost urbanističnega inšpektorja je, da v posameznem primeru, glede na konkretno ugotovljeno dejansko stanje, v odločbi izreče konkretne prepovedi za dejanja, ki so sicer za zakonite posege v prostor na tem območju po veljavnih urbanističnih aktih dovoljena.
Izvršilno sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti samo do izdaje sklepa o izvršbi, po izdaji sklepa o izvršbi pa samo še na ugovor dolžnika.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Odškodnina za posamezne oblike nepremoženjske škode (strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti) je odmerjena v skladu z določili 2. odst. 200. člena ZOR, kadar so pri tem upoštevane vse specifičnosti posameznega primera.
Veljavnost ponudbe po 25. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, nadalje ZKZ) ni odvisna od tega ali vsebuje mimo obveznih sestavin kot sta označba zemljišča in njegova cena, še morebitne druge prodajne pogoje, ki sta jih lahko, a ne morali, podati le onidve in ki niso bistvena sestavina prodajne pogodbe (saj nastopajo le izjemoma oziroma po volji ponudnika). Na tako oblikovano pisno ponudbo, ki ni imela kakih pomanjkljivosti, sta bili toženi stranki vezani. Namreč ponudba iz 25. člena ZKZ je enostranski pravni posel, ki ponudnika veže ves čas teka roka iz 3. odstavka 25. člena ZKZ, zaradi česar ponudnik ne more svoje vezanosti izključiti na način iz 1. odstavka 36. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 27/89, v nadaljevanju ZOR).
Če davčni organ ugotovi prihodke, ki jih zavezanec ni napovedal, te dohodke prišteje k napovedanim prihodkom. V primeru povečanih prihodkov se upoštevajo povečani odhodki, če jih je zavezanec predložil. Davčni organ zavezanca ni dolžan posebej obveščati in ga pozivati na predložitev povečanih odhodkov.
Ukvarjanje z založniško dejavnostjo ali s samozaložništvom, kot tudi z grafično dejavnostjo, ni ustrezno pojmu časopisno - založniška dejavnost, ki je eden od pogojev za carinsko oprostitev.
odločba - popravljanje pomot - pritožba - obrazložitev odločbe v nasprotju z izrekom
Organ druge stopnje bi moral pri reševanju pritožbe rešiti nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe ali sklepa organa prve stopnje v smislu 3. odst. 240. čl. ali 1. odst. 242. čl. ZUP.
Osebe, ki niso bile stranke v upravnem (parcelacijskem) postopku, niso legitimirane za vložitev predloga za izrek ničnosti odločbe.
Načelo zakonitosti, izraženo v 4. členu ZUP, zahteva, da smejo pristojni organi z upravnimi določbami nalagati strankam le takšne ukrepe, ki jih določa materialni zakon ali na podlagi zakona izdani predpis. To načelo pa tudi pomeni, da mora obrazložitev odločbe obsegati med drugim tudi navedbo predpisov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo, navedeno v dispozitivu. Ker izrek izpodbijane odločbe nima opore v materialnem predpisu, obrazložitev odločbe pa ni v skladu z 209. členom ZUP, pomeni navedena pomanjkljivost bistveno kršitev pravil postopka (4. in 209. člen ZUP). Inšpekcijski organ ne more izreči ukrepa, če v materialnem predpisu nima pooblastila za ukrepe na področju cen oziroma niso v njem določno navedene obveznosti subjektov, na katere se ukrep nanaša.
ZKZ člen 14. ZUPla člen 22.ZUP člen 68, 68/2. Odlok.
sprememba namembnosti - odškodnina
Tožeča stranka na podlagi novega stanja, poočitenega v odločbi občinske geodetske uprave, ne more dokazovati tega, da je prizidek k stanovanjski hiši zgradila na prejšnjem funkcionalnem zemljišču te hiše (in da zato ni dolžna plačati odškodnine po 14. členu ZKZ), saj prejšnjega dejanskega stanja glede tega zemljišča v zvezi z navedeno odločbo ni mogoče več ugotoviti.
Ker za meritorno odločanje o pritožbi ni pogojev, če pritožbe ni vložila upravičena oseba, to vprašanje pa pred odločitvijo ni bilo razčiščeno, pa tudi tožeča stranka (pritožnica) tega v pritožbi sploh ni navajala, so bila bistveno kršena pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev (1. odstavek 239. člena ZUP).
Garancija ustvarja civilnopravno obveznost. Prizadete stranke v primeru spora iz tovrstnega jamčevanja lahko uveljavljajo svoje pravice v pravdi. Zato tožena stranka ni bila pristojna za odločanje o spornem civilnopravnem zahtevku ter je zato ravnala pravilno, ko upravne odločbe o tožnikovem zahtevku ni izdala, ker za to ni bilo pogojev. V stvari zato utemeljeni molk tožene stranke ne šteje za molk organa v smislu 8. člena ZUS in torej ni fiktivnega upravnega akta, zoper katerega bi bil mogoč upravni spor.
Izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitost - pogoji za vložitev - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - priporni razlogi - ponovitvena nevarnost
1.) Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti zoper vsako pravnomočno sodno odločbo, saj v zakonu ni nikakršnih omejitev.
2.) Pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 2. odstavka 201. člena ZKP ni možno uporabiti v primeru, ko gre za opravičeno bojazen, da bo storilec ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, če je tako dejanje iz pristojnosti okrajnega sodišča.
pristojnost in pravna sredstva - izredni preizkus sodbe
Po 2. odstavku 19. člena ZUS lahko vloži stranka zahtevo za izredni preizkus sodbe, izdane v upravnem sporu le, če gre za pravnomočno odločbo sodišča, katerega pristojnost ni določena za vso republiko. Ker v RS odloča v upravnem sporu Vrhovno sodišče RS, to je sodišče, ki je določeno za vso republiko, zahteva za izredni preizkus sodbe ni dovoljena.