ZOMZO Odlok o poračunu zamudnih obresti za davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine.
obračun carine - zamudne obresti od neplačane carine
Odlok o poračunu zamudnih obresti za davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine (Ur.l. RS, št. 47/92), ki določa, da se zamudne obresti preračunajo po obrestni meri, določeni z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. RS, št. 14/92), tudi za obdobje pred uveljavitvijo tega zakona (ki je začel veljati 28.3.1993), je nezakonit, ker navaja zadeve retroaktivno, zato ne more biti podlaga za obračun zamudnih obresti.
kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja - povzročitev splošne nevarnosti
V izreku sodbe ni naveden bistveni znak kaznivega dejanja po 1. odstavku 240. člena KZ/1977, torej da je obsojenec s svojim načinom smučanja povzročil nevarnost za življenje ljudi.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - napad na uradno osebo
1) Napad pomeni uporabo fizične sile, ki ima lahko zelo različne oblike oz. načine storitve, ki jih zakon ne določa in niti ne more vnaprej določiti. Tudi razbitje stekla zato lahko pomeni napad na uradno osebo.
2) Kaznivo dejanje po čl. 224/I KZ 1977 je dokončano z izvršenim napadom na uradno osebo. Ni potrebno, da bi pri tem nastala kakšna posledica.
Vrhovni državni tožilec pravilno opozarja, da sodišče lahko izda sklep o izvršbi po 21. čl. ZIP le, če upnik predlogu za izvršbo priloži ustrezno verodostojno listino (prim. 1. odst. 36. čl. ZIP). Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi upnik predložil sodišču račun, na katerega se v predlogu za izvršbo sklicuje. Na podlagi takšnega nepopolnega predloga za izvršbo pa sodišče izpodbijanega sklepa o izvršbi ne bi smelo izdati, temveč bi moralo upnika, ker gre za odpravljivo pomanjkljivost, po 109. čl. ZPP pozvati, da v primernem roku sodišču predloži verodostojno listino.
vrnitev preveč plačanih davkov in prispevkov - odločba - oblika in sestavni deli
Nezakonita je odločitev upravnega organa, ker je odločal o materialnopravnem zahtevku stranke, pa v njem ni izdal upravnega akta, zoper katerega bi bila dopustna pritožba.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Uveljavljanje, da je sodišče dokaze nepravilno ocenilo, pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, le-tega pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (II.odstavek 420.člena ZKP).
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da bi tožnica, če ji ne bi bila neutemeljeno odvzeta prostost v času od 9.6.1949 do 31.12 1950, končala študij na fakulteti 2 leti prej kot ga dejansko je, t.j. leta 1955 namesto šele leta 1957. Zato se je tudi 2 leti kasneje zaposlila kot diplomirana inženirka kemije, kot bi se, če njeno šolanje ne bi bilo prekinjeno zaradi neutemeljeno odvzete prostosti leta 1949. Tožnica je bila tedaj za dve leti prikrajšana pri plači diplomiranega inženirja, ne pa pri plači osebe s srednjo izobrazbo, čeprav ob odvzemu prostosti še ni končala fakultete in še niti ni bila zaposlena.
V obravnavani situaciji, ko se odloča o odškodnini za izgubljeni zaslužek po 40 letih, zaradi dveh denominacij domače valute v tem obdobju - razmerje med takratnim din in sedanjim SIT je 1 :
1.000.000,00 - in izredno visoke inflacije pri ugotavljanju višine izgubljenega zaslužka ni moč izhajati iz plač oseb z visoko izobrazbo iz tistega obdobja. Zato ni nepravilno ugotavljanje višine odškodnine po prostem preudarku (223. čl. ZPP).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Zagovornik s svojim izvajanjem v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zahteve za varstvo zakonitosti pa po določbi 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti iz tega razloga.
ZDen člen 25, 25/1, 25/29, 30, 30/2, 44, 72, 85, 93.ZUP člen 232, 232/2.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - poslovni prostori
Vrednost poslovnih prostorov se po podržavljenju ni bistveno povečala (25/I. člen v zvezi z 72/I. členom ZDen), ker je razlika v vrednosti pod 30%. Kolikor zavezanec za izročitev premoženja ne ugovarja v postopku na prvi stopnji pravilnosti cenitve sodne cenilke oz. ne zahteva ponovne ocenitve po drugem sodnem cenilcu ter ne predloži sam drugostopnemu organu tako cenitev, seveda z obrazložitvijo, zakaj je ni predložil že v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 232. člena ZUP), ne more uspeti s pavšalnim pritožbenim oziroma tožbenim ugovorom, da cenitev ni pravilna.
CZ člen 268. ZOMZO člen 1, 2, 4. Odredba o načinu zaračunavanja zamudnih obresti.
obračun carine - zamudne obresti
Carinski zavezanec je bil dolžan plačati carino in druge uvozne davščine v roku 8 dni po prejemu računa (268. člen CZ). Račun je lahko odstopil uporabniku blaga in je le-ta poravnal denarne obveznosti. Vendar ga to ni odvezalo obveznosti za plačilo zamudnih obresti, ker je uporabnik plačal carino in druge uvozne davščine z zamudo.
Po mnenju vrhovnega sodišča je sicer koristno, da je v opisu dejanja v izreku sodbe - in ne samo v obrazložitvi - navedena ugotovljena količina alkohola v krvi v času povzročitve prometne nezgode, saj je na ta način to odločilno dejstvo tudi povsem konkretizirano. Toda, če v konkretnem primeru sodišče v izreku sodbe ni navedlo, da je imel obsojenec v času povzročitve prometne nezgode najmanj 0,5 g/kg alkohola v krvi, kot je ugotovilo na podlagi mnenja izvedenca, hkrati pa je povsem odveč navedlo stopnjo njegove alkoholiziranosti v času odvzema krvi (to je več kot 5 ur po prometni nezgodi), zaradi tega izrek sodbe ni nerazumljiv.
Po mnenju vrhovnega sodišča zavrnitev obsojenčevega dokaznega predloga ne pomeni kršitve njegove pravice do obrambe (2. odstavek 364. člena ZKP/1977). Sodišče namreč ni dolžno izvesti (vseh)
predlaganih dokazov, če na podlagi dokazne presoje že izvedenih dokazov oceni, da so razjasnjena vsa vprašanja, ki so pomembna za odločitev o obtožbi in da predlagani dokaz očitno ne bi bil uspešen ter vse to tudi prepričljivo obrazloži.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - avtomobilist - pešec
Ob tehtanju objektivne odgovornosti avtomobilista za škodo, ki izvira iz uporabe motornega vozila na eni strani, in ravnanja oškodovanca na drugi, pa je tudi po presoji revizijskega sodišča potrebno upoštevati, da nespoštovanje osnovnega pravila za obnašanje pešcev v križišču, v katerem je promet urejen s svetlobnimi znaki, pomeni pravno relevanten prispevek tožeče stranke k njej nastali škodi (3. odst. 177. čl. ZOR). To mora priti do izraza pri porazdelitvi odškodninske odgovornosti med tožečo stranko in zavarovancem tožene stranke, pri čemer revizijsko sodišče, drugače kot sodišči prve in druge stopnje, sklepa, da 70 % soodgovornost tožeče stranke ustreza opisanemu prispevku k njej nastali škodi.
Odločba, ki po svoji vsebini vsebuje pravila za ravnanje oz. obnašanje nedoločenega števila posameznikov v abstraktno določenih primerih, ni konkretni upravni akt, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski postopek - opustitev vročitve zahteve za začetek disciplinskega postopka
Opustitev vročitve zahteve za začetek disciplinskega pregona in vabila za disciplinsko obravnavo tožnici, pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 62. čl. zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ne glede na dejstvo, da ji je bila dana možnost zagovora. Tožeča stranka zaradi kršitve pravice iz 1. odst. 62. čl. omenjenega zakona ni imela na voljo časa za pripravo obrambe glede očitanih kršitev, s katerimi tudi ni bila vnaprej seznanjena.
odgovornost za delovne obveznosti - materialna odgovornost - škoda prizadeta delavcu - odnos odškodninske odgovornosti do zavarovanja v avtomobilskem prometu
Okoliščina, da je z uporabo motornega vozila prizadeta škoda delavcu zavarovanca in da ima škodni dogodek naravo nesreče pri delu, ne izključuje odškodninske odgovornosti zavarovalnice na podlagi obveznega zavarovanja pred odgovornostjo za škodo, povzročeno tretjim z uporabo motornega vozila. Delavec je v razmerju do zavarovalnice "druga oseba". Do njegove poškodbe je prišlo v trenutku, ko ga je pri čiščenju delovnih prostorov zadelo delovno vozilo. Ker je bil viličar v obratovanju, je zavarovalnica, ob izpolnjenih predpostavkah, dolžna plačati oškodovancu odškodnino.
dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - obnova postopka
Predlog za izvedbo dokaza po zaslišanju izvedenca ni utemeljen, če je nov dokaz listina, ki jo je podpisal predlagani izvedenec, iz listine pa ne izhaja, da bi bila za tožnika izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta listina kot dokaz uporabljena v prejšnjem postopku.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Glede na to, da je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem ugotovljeno, da tožnik po 18.7.1991 ni bil na razpolago, kar tudi v reviziji sam potrjuje, niti niso pri njem izpolnjeni drugi pogoji, zahtevani v 1. odstavku 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin, niso izpolnjeni pogoji, da bi v njegovem primeru Republika Slovenija prevzela izplačevanje vojaške pokojnine.