skupni prostori večstanovanjske hiše - hišniško stanovanje - lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - nične pogodbe - ničnost pogodbe zaradi predmeta
Hišniško stanovanje je po samem stanovanjskem zakonu postalo solast solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš (četrti odstavek 8. člena SZ). Kot takšno se ne more še enkrat privatizirati po določilu 117. člena SZ oziroma ne more biti predmet obveznosti prodajne pogodbe sklenjene po tem določilu. Pogodba, katere predmet obveznosti je nedopusten, pa je nična (47. člen v zvezi s 1. odstavkom 103. člena ZOR).
Pri preizkusu revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je revizijsko sodišče vezano na trditveno in dokazno podlago, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkusilo sodišče druge stopnje. Po 3. odstavku 385. člena ZPP mora šteti, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno. Revidentkina navajanja kažejo, da ugovarja dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje in dokazni oceni, ki prav tako spada v okviru nedopustnega revizijskega razloga izpodbijanja dejanske podlage, zato jih revizijsko sodišče iz prej navedenega razloga ni preizkušalo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizijski razlog
Morebitna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP v odločbi sodišča druge stopnje, ki je med postopkom že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, v revizijskem postopku proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je v ponovljenem postopku izdana sodba sodišča prve stopnje potrjena, ni upoštevna.
ZZZDR člen 102, 103, 105.ZOR člen 157. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8.
pravice in dolžnost staršev in otrok - skrb staršev za otroke - varstvo otrokovih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti
Po pozitivni zakonodaji (to je zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, naprej ZZZDR), pripada staršem pravica in dolžnost, da z neposredno skrbjo in svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (4. člen ZZZDR) ter da ta upravičenja otrokovih staršev v razmerju do otrokovih starih staršev ne morejo biti sporna, kadar so starši sami sposobni skrbeti za varstvo in vzgojo svojih otrok. Po naravi stvari same - zaradi najtesnejšega odnosa med roditeljem in otrokom - je otrok deležen največjega obsega koristi praviloma v družinskem krogu svojih staršev. Zaradi navedene naravne navezanosti staršev z otroki, živi otrok praviloma s starši, ki jim je zato priznana tudi pravica do skupnega življenja z otrokom. Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist oziroma, če starša ne živita skupaj. To izhaja iz smisla določb ZZZDR (zlasti členov 102, 103, 105 idr.), pa tudi iz duha konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki jo je ratificirala Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 9/92) in ki je zato naše notranje pravo. Ta (konvencija) določa v 9. členu, da države podpisnice jamčijo, da otrok ne bo proti volji staršev ločen od njih, razen, če se po izvedenem sodnem postopku ugotovi, da je taka ločitev nujna za otrokovo korist. Otroku pa konvencija priznava pravico, da odrašča v družinskem okolju (preambula in 8. člen).
obseg povrnitve gmotne škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - pravica do popolne odškodnine - denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma
Kadar se odškodninska terjatev spremeni v čisto denarno terjatev, ni mogoče opraviti valorizacije po dol. 2. odstavka 189. člena ZOR (opredelitev škode glede na razmere ob sojenju), saj to preprečuje načelo monetarnega nominalizma (394. člen ZOR).
Glede zakupnega razmerja, sklenjenega za stanovanje iz stanovanjskega fonda bivše JLA med JLA in civilnopravno osebo pred 25.6.1991, veljajo določbe ZOR o zakupu, torej tudi 1. odstavek 596. člena ZOR in 1. odstavek 597. člena istega zakona in sicer v razmerju do Republike Slovenije kot prejemnice stanovanjskega fonda JLA.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravnina
Delavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaških pokojnin - upravičenec
Dejstvo, da tožnik od marca 1991 ni bil več zadolžen za delo referenta za operativno-učne posle ni pravno odločilno. Status razpolage se po določbi 2. alinee 1. odstavka 2. člena odloka prizna vojaški osebi, če ji je bila izdana ustrezna odločba pristojnega organa, sicer pa le na dokazih oprtem dejstvu, da v času, določenim z omenjenim odlokom, ni opravljal nobenih vojaških aktivnosti.
ZSZD člen 39, 39-2, 39-3. ZPP (1977) člen 113, 113/7.
obnova postopka po ZSZD - roki - revizija
Obnovitveni razlog iz 2. točke 39. člena ZSZD je mogoče dokazati le s pravnomočno sodno odločbo, razlog iz 3. točke pa mora predlagatelj obnove dokazati. Tožnik kot revident tega ni storil, je bil njegov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnjen.
Če je revizijo vložila prava nevešča oseba neposredno na Vrhovno sodišče in je prispela na pristojno sodišče po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije, jo je zaradi nevednosti vložnika na podlagi sedmega odstavka 113. člena ZPP šteti za pravočasno.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, s katerima je bil tožniku izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti zlorabe pravice do bolezenskega dopusta. Svojo odločitev je oprlo na izvedeniško mnenje, ni pa zaslišalo niti tožnika, niti ni imelo podatkov, kakšne napotke mu je dal zdravnik za čas bolniškega staleža. Pritožbeno sodišče je odločbo spremenilo in ugodilo zahtevku na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje. Reviziji je bilo ugodeno zaradi bistvenih kršitev postopka po 13. točki 354. člena ZPP, saj se pravilnosti odločitve zaradi neizvedenih ključnih dokazov ni moglo preizkusiti.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-a.
akontacija vojaške pokojnine
Če je zavarovancu vojaška služba prenehala šele 31.12.1991, niso izpolnjeni pogoji za priznanje izplačevanja akontacije invalidske pokojnine po določbi 2. alinee 1. odst. 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin.
ZPP (1977) člen 393. ZDR (1990) člen 100, 100/1-9.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - odklonitev dela
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov pristojnih organov, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da tožnik naloženega dela ni opravil brez opravičenega razloga. Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločbo spremenilo in zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnik analiziral in pregledoval dokumentacijo, dela pa ni opravil, ker za delo ni bil usposobljen in ne gre za prenehanje del. razmerja, saj razlogi niso dani. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, ker je izpodbijano ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni revizijski razlog.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka
Vodenje disciplinskega postopka se začne z uvedbo, in zaključi s pravnomočnostjo prvostopne odločbe, oziroma z dokončnostjo drugostopne odločbe. Zastaralni rok za vodenje začne teči od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca. Uvedba postopka je skrajni rok, od katerega teče zastaranje.
V reviziji, ki je vložena po prvem odstavku 73. člena ZDSS, mora revident, glede na vsebino tretjega odstavka navedenega člena, navesti revizijske razloge iz 385. člena ZPP in jih tudi utemeljiti. Ker tožnik vsebine revizije ni oblikoval tako, kot zahteva ZDSS, revizija ni utemeljena.
Očitana kršitev določbe 1. odst. 254. čl. ZPP v zvezi s 5. tč. 1. odst. 71. čl. ZPP ni revizijski razlog: uveljavljana relativna bistvena kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje.
ZUN člen 54, 54/1. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2.
lokacijsko dovoljenje
Sodišče se sicer strinja s stališčem tožene stranke, da na parceli, na kateri je obstoječi objekt predviden za rušenje, ni mogoče dovoliti dopolnilne gradnje k takemu objektu. Vendar po proučitvi tožbe in podatkov iz poslanih upravnih spisov sodišče ugotavlja, da na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin ne more rešiti spora (1.odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih). Ni namreč mogoče preizkusiti v tožbi ponovno zatrjevanih pritožbenih ugovorov, da je zaradi sprememb prvotnega zazidalnega načrta in gradnje teniških igrišč drugje tožnikova parcela zazidljiva, da ne leži v območju zazidalnega načrta in da ni predvidena za rušenje. Tožena stranka glede na te ugovore sicer ugotavlja, enako kot organ prve stopnje, da tožnikovo zemljišče leži v območju zazidalnega načrta, po katerem je stavba na njej predvidena za rušenje, vendar ne pove, kako je to ugotovila. Iz besedila odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 103 - Murgle IV. faza (Uradni list SRS, št. 40/84), na katerega se sklicuje, to ni razvidno.
status vojaškega vojnega invalida - rok za izdajo revizijske odločbe na podlagi sodbe
Po določbi 1. odstavka 105. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev mora biti revizija opravljena v treh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel zadevo; če ni, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje. Če je revizijska odločba v upravnem sporu odpravljena, navedeni revizijski rok seveda ne začne ponovno teči, ker v zakonu za to ni podlage. Še celo pa v zakonu ni podlage, da za izdajo nove odločbe v revizijskem postopku sploh ne bi bilo nobenega roka. Edini rok za izdajo nove odločbe na podlagi sodbe je rok iz 62. člena zakona o upravnih sporih. Le v tem roku bi tožena stranka smela izdati novo revizijsko odločbo (brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je dobila sodbo), če bi ugotovila, da je glede na naravo zadeve, za katero gre v sporu, namesto odpravljenega akta treba izdati drugega.
Podana sta ničnostna razloga po 1. in 3. točki 267. člena ZUP, ker je upravni organ z odločbo dodelil stanovanjsko pravico v času, ko je že veljal novi stanovanjski zakon, ki te pravice ne ureja.
Ker so bili podani pogoji za obnovo postopka, je prvostopni organ utemeljeno razveljavil prvotno lokacijsko dovoljenje in ga nadomestil z novim. Skladnost novega lokacijskega dovoljenja je pravilno presojal z občinskimi PUP-ji, ki so veljali že ob izdaji razveljavljenega lokacijskega dovoljenja.
ugotavljanje očetovstva - tožba na ugotovitev očetovstva - pravnomočnost sodbe - ne bis in idem
Ko je o zahtevku enkrat pravnomočno odločeno, je ponovni postopek dopusten le v okviru, ki ga določajo procesna pravila. Ta pa ne poznajo tožbe, s katero bi se lahko ponovno uveljavljal enak zahtevek. Takšne tožbe na dovoljuje niti 92. člen ZZZDR, pa čeprav je bila prva tožba vložena, ko je bil tožnik še mladoleten.