uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - razlastitveni namen - načelo sorazmernosti
Prvostopenjski organ je opravil zgolj preizkus podanosti javne koristi v abstraktnem pogledu, zato je napačno uporabil materialni zakon. Da so uresničeni postulati o nujnosti in potrebnosti uresničitve razlastitvenega namena, ki je v izgradnji določenega gradbenega namena, je potrebno v konkretnem primeru presoditi, ali je predviden gradbeni namen nujno potreben ter ugotoviti sorazmernost med pomenom razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da sta hčerki lastnici vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - začasna odredba - posebne pravice romske skupnosti - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka verjetnosti nastanka konkretno nastale in težko popravljive škode ne izkazuje niti ne zatrjuje. Sodelovala je na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev, kar pomeni, da gre za negotovo pridobitev teh sredstev, s tem pa ni mogoče izkazovati težko popravljive škode.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev - finančni najem - finančni leasing - čas pridobitve kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja - stroški financiranja
Tožnica je stanovanje pridobila v last šele s prodajno pogodbo, sklenjeno po zaključku financiranja na podlagi pogodbe o finančnem najemu, to je 14. 9. 2009. Ta dan se šteje za trenutek pridobitve kapitala. Ker se nabavna vrednost kapitala ugotavlja na dan pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, je pravilno upoštevana vrednost, ki izhaja iz prodajne pogodbe.
Pri odmeri davka so bili pravilno upoštevani tudi stroški, določeni v sedmem odstavku 98. člena ZDoh-2. Glede stroškov, ki jih je tožnica uveljavljala v pritožbi, sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da ne gre za stroške, ki bi zviševali nabavno vrednost kapitala, temveč za stroške financiranja, to je stroške pridobitve finančnih sredstev za nakup nepremičnine. Strošek zamenjave strešne kritine je strošek iz obdobja, ko je bila v veljavi pogodba o finančnem lizingu in tožnica tedaj še ni bila lastnica stanovanja. Pri ugotavljanju dobička iz kapitala pa se lahko upoštevajo le tista vlaganja v investicije in vzdrževanje, ki povečujejo uporabno vrednost kapitala in so bili opravljeni v času od pridobitve do odsvojitve kapitala, torej v času, ko je bil davčni zavezanec lastnik kapitala - nepremičnine.
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja, v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga je imel v lasti in je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Lastništvo stanovanja vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo je zakonsko določen pogoj za davčno oprostitev.
Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 2. ZVojI člen 97, 98, 99. ZZVN člen 20.
pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - napotitev na zdraviliško zdravljenje - vrsta bolezni
Upravičenost do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na podlagi izvedenskih mnenj, to je v tem primeru izvidov in mnenj pristojne zdravniške komisije. V konkretnem primeru nobena od zdravniških komisij ni izdala pozitivnega izvida in mnenja in sicer iz razloga, ker predmetna bolezen ne predstavlja indikacije za napotitev na zdraviliško zdravljenje.
komunalni prispevek - davčna izvršba - izvršilni naslov - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožba je bila prvotno vložena zoper drugostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe, ki glede na 2. člen ZUS-1 ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vendar je tožnik v nadaljnji vlogi predmet spora ustrezno korigiral in je zato sodišče tožbo vsebinsko obravnavalo.
Tožnik v postopku ni izkazal plačila celotnega zneska z odločbo odmerjenega komunalnega prispevka. Zato je bil utemeljen izdan izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Odločba, s katero je bil odmerjen komunalni prispevek, je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Obstoj izvršilnega naslova kot procesne predpostavke za izdajo sklepa o davčni izvršbi je torej izpolnjen.
ZKme-1 člen 56. Javni razpis za ukrep 312: podpora ustanavljanju in razvijanju mikro podjetij točka V.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi razvoja podeželja - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - sprememba naložbe - uporabno dovoljenje
V postopku odločanja o zahtevku za izplačilo odobrenih sredstev je bistveno, ali je tožnik namestil proizvodnjo v prijavljeni objekt, ali ima za navedeni objekt ustrezna upravna dovoljenja oziroma ter ali je pred preselitvijo proizvodnje v drug objekt pridobil izrecno soglasje pristojnega organa.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - napredovanje v višji naziv - inšpektor I.
Tožnik odločbe o imenovanju v naziv „inšpektor II“ ni imel, zaradi česar je bila tudi odločba v imenovanju v naziv „inšpektor I“ razveljavljena. Če pa tožnik v naziv ni bil imenovan na način, kot to zahteva ZJU, je bil zato z izpodbijano odločbo pravilno imenovan v naziv „inšpektor II“.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve
Zahteva prosilke za izpolnitev pogodbenih obveznosti v zadevi, v zvezi s katero ta prosi za brezplačno pravno pomoč, je po presoji sodišča upravičena, zaradi česar organ za brezplačno pravno pomoč materialnega prava ni uporabil pravilno, ko je presodil, da zadeva ni razumna.
gradnja nezahtevnega objekta - soglasje za gradnjo nezahtevnega objekta - priključek na občinsko cesto - javna pot
Priključki na občinske ceste se lahko gradijo le s soglasjem občinske uprave. Priključek, kot ga želi postaviti tožnik ni možen, ker bi to imelo škodljive posledice za varnost prometa na cestah.
V konkretni zadevi je nerazumno ravnanje tožnika, ki pri poslovanju s spornimi družbami, pri poslih tako velike vrednosti, ni pridobil več informacij o navedenih družbah. Ob ugotovljenih objektivnih okoliščinah na strani tožnika sodišče zaključuje, da bi se tožnik, za katerega se predpostavlja, da naj bi deloval kot dober gospodarstvenik, vsaj moral in mogel zavedati, da na ta način sodeluje pri transakcijah, ki so povezane z goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV. Zahteva po razumnem ravnanju davčnih zavezancev, ki pri njihovem poslovanju predpostavlja potrebno skrbnost, ne more predstavljati prevelike zahteve na strani davčnih zavezancev, ki iz naslova takega poslovanja uveljavljajo pravico odbitka DDV. Za razumnim ravnanjem (v smislu dobrega gospodarja) namreč slednji zagotovijo, da njihove transakcije ne bodo del goljufije drugega trgovca. Tako ravnanje je nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj, zahteva po takem ravnanju pa ne predstavlja več od tistega, kar je v takih primerih nujno potrebno.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določili 3. in 5. točke 214. člena ZUP. Razlogi izpodbijane odločbe so v bistvenih okoliščinah pomanjkljivi in jih ni mogoče preizkusiti. S tem je prišlo tudi do kršitve pravice tožnika do pravnega sredstva, saj je pravica do pravnega sredstva učinkovita le, če pristojni organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno, ter da izvedene dokaze in v postopku navajanja tožnika tudi konkretno presodi.
DDV - odbitek DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - dokazno breme - subjektivni element - nabava strojev - popravilo strojev
Vprašanje ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
V obravnavanem primeru so podani takšni indici, ki upravičeno kažejo na nepravilnost na strani izdajateljev spornih računov oziroma, ki upravičujejo sum obstoja nepravilnosti ali goljufije na strani izdajateljev spornih računov, na podlagi katerih bi tožnik lahko vedel, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti. Na navedeno kaže že sam način sklepanja poslov z družbami. Sklenjene pogodbe niso vsebovale niti bistvenih elementov, ki so predpisani za sklenitev pogodbe, to pa je predmet in ceno. Oba elementa morata namreč biti določena ali vsaj določljiva. V postopku tožnik ni izkazal kako se je pri predmetnih poslih oblikovala cena in kako se je ugotavljala količina. Tožnik poteka poslov ni nadziral in tudi ni vodil listin oz. evidenc, kdo je dela opravil in s kakšnim materialom, kar je pomembno zlasti v primeru reklamacij, prav tako nima nobene poslovne korespodence s poslovnimi partnerji v zvezi s predmetnimi posli.
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da se objekt, t.j. strojna lopa, ne šteje med enostavne objekte, prav tako se gradnja ne uvršča med redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Zato je treba za gradnjo tovrstnega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje pred pričetkom del.
ZGO-1 člen 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 26.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dokončana gradnja - enostavni objekt
Inšpekcijski ukrepi po določbi 152. člena ZGO-1 niso različni glede na to, ali se nelegalna gradnja še izvaja ali pa je objekt že zgrajen. Poleg tega odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu.
Dovoljenost gradnje brez gradbenega dovoljenja je treba presojati po predpisih, veljavnih v času gradnje oz. po prehodnih določbah kasneje sprejetega predpisa.
ZUS-1 člen 24, 24/1, 24/3, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - prepozna tožba - vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok - bolezen
Okoliščine o nenadnosti in nepredvidljivosti tožnikove bolezni in o takšni naravi bolezni, da kadarkoli po vročitvi izpodbijane odločbe ne bi bil zmožen sestaviti in vložiti tožbe oz. za to pooblastiti pooblaščenca, niso izkazane niti s stopnjo verjetnosti. Le v takšnih primerih pa je zamuda roka za vložitev tožbe opravičljiva.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 290, 290/1, 290/2. ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izdaja sklepa po zakonskem roku - izvršljivost inšpekcijske odločbe
Tožnik mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se sodišče v tem upravnem sporu ni bilo dolžno opredeliti do navedb, ki jih je navajal v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Sklep o dovolitvi izvršbe zaradi dejstva, da ni bil izdan v roku iz drugega odstavka 290. člena ZUP, ni nezakonit.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja dvojnega kozolca - gradnja na kmetijskem zemljišču
Glede na to, da se določba o dopustnosti gradnje dvojnih kozolcev na najboljših kmetijskih in varovanih gozdnih zemljiščih nahaja med določbami o posegih v obstoječe objekte in o nadomestnih gradnjah, je po mnenju sodišča določbo, da je gradnja dvojnih kozolcev dovoljena le v območju kmetije, treba razumeti tako, da je gradnja dvojnih kozolcev dovoljena v območju, na katerem se nahajajo tudi drugi objekti kmetijskega gospodarstva in ne kjerkoli oz. na kateremkoli zemljišču, ki je last lastnika kmetijskega gospodarstva.
ZVO-1 člen 20. ZUP člen 6, 6/1. Uredba o odpadkih člen 10, 10/1, 36, 36/1, 38, 76.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - ravnanje z odpadki - dolgotrajnost upravnega postopka - načelo zakonitosti
Res je sicer, da bi zaradi dolgotrajnosti upravnega postopka in večkrat odpravljene odločitve upravnega organa lahko prišlo do poslabšanja pravnega položaja tožnice zaradi veljavnosti novih predpisov, ki zaostrujejo pogoje za izdajo obravnavanega okoljevarstvenega dovoljenja. Ne glede na to pa to poslabšanje pravnega položaja ne more biti razlog, da bi morala toženka odločati na podlagi neveljavnih predpisov in s tem poseči v načelo zakonitosti, ki je eno od temeljnih načel upravnega postopka.