ZKme-1 člen 56. Javni razpis za ukrep 312: podpora ustanavljanju in razvijanju mikro podjetij točka V.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi razvoja podeželja - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - sprememba naložbe - uporabno dovoljenje
V postopku odločanja o zahtevku za izplačilo odobrenih sredstev je bistveno, ali je tožnik namestil proizvodnjo v prijavljeni objekt, ali ima za navedeni objekt ustrezna upravna dovoljenja oziroma ter ali je pred preselitvijo proizvodnje v drug objekt pridobil izrecno soglasje pristojnega organa.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
Namen sporne razlastitve je pridobitev zemljišča za gradnjo obvoznice, ki nedvomno sodi med infrastrukturne objekte večje razsežnosti, za katerega je treba pridobiti ne samo večje število zemljišč, temveč tudi ustrezna upravna dovoljenja (npr.: gradbeno dovoljenje), preden je pričetek gradnje sploh možen, zaradi česar je rok 4 (štirih) let od izdaje odločbe primeren in nikakor ne negira namena izdaje odločbe v nujnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da sta hčerki lastnici vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb.
ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 79. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 71, 71/1.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo - načelo zaslišanja stranke
Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, zato bi moral upravni organ, ob ugotovljenem neskladju nacionalnih predpisov z navedeno Uredbo Sveta (ES), pri odločanju v predmetnem postopku uporabiti relevantne določbe slednje (načelo primarnosti prava EU).
Same ugotovitve ogleda glede uporabe materialnega prava sicer niso relevantne za odločitev, vendar pa mora upravni organ, preden izda odločbo, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
davek na dediščine in darila - nastanek davčne obveznosti - pravnomočen sklep o dedovanju - zavezanec za davek
Da je sklep o dedovanju napačen, uveljavlja tožnik šele v davčnem postopku, medtem ko mu v zapuščinskem postopku ni ugovarjal in je zato sklep postal pravnomočen ter s tem zavezujoč za stranke v postopku. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je njegov položaj kot dediča drugačen, kot sledi iz (izreka) pravnomočnega sklepa.
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da se objekt, t.j. strojna lopa, ne šteje med enostavne objekte, prav tako se gradnja ne uvršča med redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Zato je treba za gradnjo tovrstnega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje pred pričetkom del.
Obveznost izdajanja računov je določena v 81. členu ZDDV-1. Po navedeni določbi mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je izdan račun, med drugim za druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije. Davčni predpis glede izdajanja računov za opravljeno storitev je torej jasen in nedvoumen, tako da lahko zavezanci tudi predvidijo posledice svojega ravnanja. Pri tem tudi ne gre prezreti 5. točke prvega odstavka 141. člena ZDDV-1, da gre za hujši davčni prekršek, če pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik ne zagotovi, da je izdan račun iz 81. člena ZDDV-1.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določili 3. in 5. točke 214. člena ZUP. Razlogi izpodbijane odločbe so v bistvenih okoliščinah pomanjkljivi in jih ni mogoče preizkusiti. S tem je prišlo tudi do kršitve pravice tožnika do pravnega sredstva, saj je pravica do pravnega sredstva učinkovita le, če pristojni organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno, ter da izvedene dokaze in v postopku navajanja tožnika tudi konkretno presodi.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni zadovoljivo pojasnila razlikovanja zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra na podlagi IDPOS 5222, glede na prej vpisane podatke oziroma ni pojasnila, zakaj ne upošteva neujemanja, na katerega je opozorila tožnica. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - začasna odredba - posebne pravice romske skupnosti - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka verjetnosti nastanka konkretno nastale in težko popravljive škode ne izkazuje niti ne zatrjuje. Sodelovala je na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev, kar pomeni, da gre za negotovo pridobitev teh sredstev, s tem pa ni mogoče izkazovati težko popravljive škode.
Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 2. ZVojI člen 97, 98, 99. ZZVN člen 20.
pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja - napotitev na zdraviliško zdravljenje - vrsta bolezni
Upravičenost do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na podlagi izvedenskih mnenj, to je v tem primeru izvidov in mnenj pristojne zdravniške komisije. V konkretnem primeru nobena od zdravniških komisij ni izdala pozitivnega izvida in mnenja in sicer iz razloga, ker predmetna bolezen ne predstavlja indikacije za napotitev na zdraviliško zdravljenje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Investitor je z zemljiškoknjižnim izpiskom, upravno odločbo ter s pooblastili služnostnih upravičencev dokazal pravico graditi na zemljiščih, ki so v lasti tožnika.
DDV - odbitek DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - dokazno breme - subjektivni element - nabava strojev - popravilo strojev
Vprašanje ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
V obravnavanem primeru so podani takšni indici, ki upravičeno kažejo na nepravilnost na strani izdajateljev spornih računov oziroma, ki upravičujejo sum obstoja nepravilnosti ali goljufije na strani izdajateljev spornih računov, na podlagi katerih bi tožnik lahko vedel, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti. Na navedeno kaže že sam način sklepanja poslov z družbami. Sklenjene pogodbe niso vsebovale niti bistvenih elementov, ki so predpisani za sklenitev pogodbe, to pa je predmet in ceno. Oba elementa morata namreč biti določena ali vsaj določljiva. V postopku tožnik ni izkazal kako se je pri predmetnih poslih oblikovala cena in kako se je ugotavljala količina. Tožnik poteka poslov ni nadziral in tudi ni vodil listin oz. evidenc, kdo je dela opravil in s kakšnim materialom, kar je pomembno zlasti v primeru reklamacij, prav tako nima nobene poslovne korespodence s poslovnimi partnerji v zvezi s predmetnimi posli.
ZGO-1 člen 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - napihljiv šotor
Objekt ni enostaven, če ni izpolnjen katerikoli izmed pogojev. To pomeni, da morajo biti vsi objekti, ki so v predpisu določeni kot enostavni, skladni tudi z določbami prostorskega akta.
Tožnik v tožbi navaja, da so vsi trije solastniki zemljišča stari objekt prenovili in zraven postavili nova objekta za kmetijsko rabo. Ker v nadaljevanju pove, da je pomožni kmetijski objekt tudi objekt, ki naj bi bil v njegovi lasti (torej ta iz izpodbijane odločbe), je logičen sklep, da so solastniki na novo postavili v tej zadevi obravnavani sporni objekt. To pomeni, da tožnik priznava najmanj soinvestitorstvo spornega objekta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izdaja sklepa po zakonskem roku - izvršljivost inšpekcijske odločbe
Po drugem odstavku 290. člena ZUP mora organ sklep o dovolitvi izvršbe odločbe, ki je bila izdana v upravni zadevi po uradni dolžnosti (v obravnavanem primeru je to inšpekcijska odločba z dne 29. 6. 1993), izdati brez odlašanja, ko je takšna odločba postala izvršljiva, najpozneje pa v 30 dneh od dneva, ko je postala izvršljiva, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Vendar pa ista določba v nadaljevanju pravi, da dejstvo, da sklep ni bil izdan do tega roka, ne izključuje obveznosti njegove izdaje.
PGD je sestavni del gradbenega dovoljenja le toliko, kolikor se nanaša na dela, dovoljena z gradbenim dovoljenjem, ne pa tudi, kolikor se nanaša na morebitna druga dela, ki so sicer predvidena s projektno dokumentacijo, pa jih gradbeno dovoljenje ne zajema.
ZVO-1 člen 20. ZUP člen 6, 6/1. Uredba o odpadkih člen 10, 10/1, 36, 36/1, 38, 76.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - ravnanje z odpadki - dolgotrajnost upravnega postopka - načelo zakonitosti
Res je sicer, da bi zaradi dolgotrajnosti upravnega postopka in večkrat odpravljene odločitve upravnega organa lahko prišlo do poslabšanja pravnega položaja tožnice zaradi veljavnosti novih predpisov, ki zaostrujejo pogoje za izdajo obravnavanega okoljevarstvenega dovoljenja. Ne glede na to pa to poslabšanje pravnega položaja ne more biti razlog, da bi morala toženka odločati na podlagi neveljavnih predpisov in s tem poseči v načelo zakonitosti, ki je eno od temeljnih načel upravnega postopka.