sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - začasna odredba - posebne pravice romske skupnosti - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka verjetnosti nastanka konkretno nastale in težko popravljive škode ne izkazuje niti ne zatrjuje. Sodelovala je na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev, kar pomeni, da gre za negotovo pridobitev teh sredstev, s tem pa ni mogoče izkazovati težko popravljive škode.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni zadovoljivo pojasnila razlikovanja zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra na podlagi IDPOS 5222, glede na prej vpisane podatke oziroma ni pojasnila, zakaj ne upošteva neujemanja, na katerega je opozorila tožnica. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
komunalni prispevek - davčna izvršba - izvršilni naslov - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožba je bila prvotno vložena zoper drugostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe, ki glede na 2. člen ZUS-1 ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vendar je tožnik v nadaljnji vlogi predmet spora ustrezno korigiral in je zato sodišče tožbo vsebinsko obravnavalo.
Tožnik v postopku ni izkazal plačila celotnega zneska z odločbo odmerjenega komunalnega prispevka. Zato je bil utemeljen izdan izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Odločba, s katero je bil odmerjen komunalni prispevek, je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Obstoj izvršilnega naslova kot procesne predpostavke za izdajo sklepa o davčni izvršbi je torej izpolnjen.
ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 79. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 71, 71/1.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo - načelo zaslišanja stranke
Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, zato bi moral upravni organ, ob ugotovljenem neskladju nacionalnih predpisov z navedeno Uredbo Sveta (ES), pri odločanju v predmetnem postopku uporabiti relevantne določbe slednje (načelo primarnosti prava EU).
Same ugotovitve ogleda glede uporabe materialnega prava sicer niso relevantne za odločitev, vendar pa mora upravni organ, preden izda odločbo, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da sta hčerki lastnici vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - napredovanje v višji naziv - inšpektor I.
Tožnik odločbe o imenovanju v naziv „inšpektor II“ ni imel, zaradi česar je bila tudi odločba v imenovanju v naziv „inšpektor I“ razveljavljena. Če pa tožnik v naziv ni bil imenovan na način, kot to zahteva ZJU, je bil zato z izpodbijano odločbo pravilno imenovan v naziv „inšpektor II“.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev - finančni najem - finančni leasing - čas pridobitve kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja - stroški financiranja
Tožnica je stanovanje pridobila v last šele s prodajno pogodbo, sklenjeno po zaključku financiranja na podlagi pogodbe o finančnem najemu, to je 14. 9. 2009. Ta dan se šteje za trenutek pridobitve kapitala. Ker se nabavna vrednost kapitala ugotavlja na dan pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, je pravilno upoštevana vrednost, ki izhaja iz prodajne pogodbe.
Pri odmeri davka so bili pravilno upoštevani tudi stroški, določeni v sedmem odstavku 98. člena ZDoh-2. Glede stroškov, ki jih je tožnica uveljavljala v pritožbi, sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da ne gre za stroške, ki bi zviševali nabavno vrednost kapitala, temveč za stroške financiranja, to je stroške pridobitve finančnih sredstev za nakup nepremičnine. Strošek zamenjave strešne kritine je strošek iz obdobja, ko je bila v veljavi pogodba o finančnem lizingu in tožnica tedaj še ni bila lastnica stanovanja. Pri ugotavljanju dobička iz kapitala pa se lahko upoštevajo le tista vlaganja v investicije in vzdrževanje, ki povečujejo uporabno vrednost kapitala in so bili opravljeni v času od pridobitve do odsvojitve kapitala, torej v času, ko je bil davčni zavezanec lastnik kapitala - nepremičnine.
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja, v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga je imel v lasti in je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Lastništvo stanovanja vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo je zakonsko določen pogoj za davčno oprostitev.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva - neplačana sodna taksa - slabo premoženjsko stanje dolžnika
Tožnik v postopku davčne izvršbe ne more z uspehom uveljavljati oprostitve plačila sodne takse, saj se ta skladno z ZST-1 uveljavlja v sodnem postopku, za katerega je taksa predpisana. Ker po določbah ZDavP-2, ki določajo pogoje za odpis oziroma odlog plačila davka, davčni organ ni pooblaščen za odpis obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in med katere sodijo tudi sodne takse, tožnica s tovrstnim ugovorom v postopku davčne izvršbe ni mogla uspeti.
Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR je prvostopenjski organ pravilno določil tožnika za zavezanca. V zvezi z dohodkom matere tožnika, organ nepremičnin matere tožnika ni upošteval, ker nepremičnine niso ne dohodki in tudi ne prejemki ter tako pravilno tožnika določil za zavezanca.
obnova postopka - drugače rešeno predhodno vprašanje - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Odločba, na katero se sklicuje tožeča stranka v svoji zahtevi, in ki jo je prvostopni organ pravilno štel kot predlog za obnovo postopka, je bila stranki vročena več kot mesec pred njegovo vložitvijo. Zato je odločitev, da se zahteva za obnovo postopka kot prepozna zavrže, pravilna.
davek na dediščine in darila - nastanek davčne obveznosti - pravnomočen sklep o dedovanju - zavezanec za davek
Da je sklep o dedovanju napačen, uveljavlja tožnik šele v davčnem postopku, medtem ko mu v zapuščinskem postopku ni ugovarjal in je zato sklep postal pravnomočen ter s tem zavezujoč za stranke v postopku. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je njegov položaj kot dediča drugačen, kot sledi iz (izreka) pravnomočnega sklepa.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Investitor je z zemljiškoknjižnim izpiskom, upravno odločbo ter s pooblastili služnostnih upravičencev dokazal pravico graditi na zemljiščih, ki so v lasti tožnika.
ZKme-1 člen 56. Javni razpis za ukrep 312: podpora ustanavljanju in razvijanju mikro podjetij točka V.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi razvoja podeželja - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - sprememba naložbe - uporabno dovoljenje
V postopku odločanja o zahtevku za izplačilo odobrenih sredstev je bistveno, ali je tožnik namestil proizvodnjo v prijavljeni objekt, ali ima za navedeni objekt ustrezna upravna dovoljenja oziroma ter ali je pred preselitvijo proizvodnje v drug objekt pridobil izrecno soglasje pristojnega organa.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve - razlogi za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku
Upravna organa se v obrazložitvi svojih odločb sicer nista izrecno sklicevala na to, da jima je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, vendar pa je iz obrazložitve upravnih odločb dovolj jasno razvidno, da je njuna odločitev v mejah prostega preudarka in v skladu z namenom, za katerega jima je pooblastilo dano.
gozd - poseg v gozd oziroma gozdni prostor - soglasje za gradnjo - projektni pogoji - ogrožanje funkcije gozdov
Katera zemljišča so gozdna v smislu ZG in katera zemljišča so gozd, je glede na določbe 10. in 11. členu tega zakona opredeljeno v gozdnogospodarskem načrtu območja oziroma enote. To pomeni, da za odločanje po ZG in s tem pristojnost Zavoda za gozdove ni odločilna katastrska kultura parcele ali njeno dejansko izpolnjevanje meril, ki jih za pojem gozda opredeljuje ZG, temveč to, da je ta parcela kot gozdna opredeljena v gozdnogospodarskem načrtu.
Po besedilu tretjega odstavka 21. člena ZG za zavrnitev izdaje soglasja ni potrebna gotovost, da bo prišlo do nedopustnih vplivov na funkcije gozda, temveč zadostuje, da je mogoče pričakovati ogrožanje teh funkcij. Tožbene navedbe, da promet dvanajstih vozil pod določenimi pogoji ne pomeni nujno ogrožanja teh funkcij, so povsem hipotetične, predvsem pa ne morejo vplivati na presojo pravilnosti sklepanja, da je na podlagi te okoliščine ogrožanje mogoče pričakovati.
PGD je sestavni del gradbenega dovoljenja le toliko, kolikor se nanaša na dela, dovoljena z gradbenim dovoljenjem, ne pa tudi, kolikor se nanaša na morebitna druga dela, ki so sicer predvidena s projektno dokumentacijo, pa jih gradbeno dovoljenje ne zajema.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izdaja sklepa po zakonskem roku - izvršljivost inšpekcijske odločbe
Po drugem odstavku 290. člena ZUP mora organ sklep o dovolitvi izvršbe odločbe, ki je bila izdana v upravni zadevi po uradni dolžnosti (v obravnavanem primeru je to inšpekcijska odločba z dne 29. 6. 1993), izdati brez odlašanja, ko je takšna odločba postala izvršljiva, najpozneje pa v 30 dneh od dneva, ko je postala izvršljiva, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Vendar pa ista določba v nadaljevanju pravi, da dejstvo, da sklep ni bil izdan do tega roka, ne izključuje obveznosti njegove izdaje.
brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - prihranki - polog sredstev za odobritev limita
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da pomenijo sredstva na računu praviloma prihranek, ne glede na namen, za katerega se zbirajo. Vendar pa je treba pri presoji, ali gre tudi v obravnavanem primeru res za prihranek, katerega neprijava pomeni navajanje neresničnih podatkov, izhajati tudi iz ugotovitve v upravnem postopku, da pomeni polog 20,00 EUR na računu tožnikove žene pogoj za odprtje varčevalnega računa, odprtje varčevalnega računa pa pogoj za odobritev večjega limita, tožnikova žena pa z njim ne razpolaga. Glede na to navedenega zneska 20,00 EUR ni mogoče šteti za prihranek, pač pa kot znesek, ki omogoča izpolnitev pogoja za odobritev večjega limita. Glede na naravo limita, ki ne predstavlja prihranka, temveč dolg, pa tudi glede na njegovo višino samo tega zneska po mnenju sodišča ni mogoče šteti za premoženje, katerega zamolčanje povzroči posledico iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
Tožnik v tožbi navaja, da so vsi trije solastniki zemljišča stari objekt prenovili in zraven postavili nova objekta za kmetijsko rabo. Ker v nadaljevanju pove, da je pomožni kmetijski objekt tudi objekt, ki naj bi bil v njegovi lasti (torej ta iz izpodbijane odločbe), je logičen sklep, da so solastniki na novo postavili v tej zadevi obravnavani sporni objekt. To pomeni, da tožnik priznava najmanj soinvestitorstvo spornega objekta.