Obveznost izdajanja računov je določena v 81. členu ZDDV-1. Po navedeni določbi mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je izdan račun, med drugim za druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije. Davčni predpis glede izdajanja računov za opravljeno storitev je torej jasen in nedvoumen, tako da lahko zavezanci tudi predvidijo posledice svojega ravnanja. Pri tem tudi ne gre prezreti 5. točke prvega odstavka 141. člena ZDDV-1, da gre za hujši davčni prekršek, če pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik ne zagotovi, da je izdan račun iz 81. člena ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da sta hčerki lastnici vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve - razlogi za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku
Upravna organa se v obrazložitvi svojih odločb sicer nista izrecno sklicevala na to, da jima je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, vendar pa je iz obrazložitve upravnih odločb dovolj jasno razvidno, da je njuna odločitev v mejah prostega preudarka in v skladu z namenom, za katerega jima je pooblastilo dano.
davek na promet nepremičnin - pogoji za odmero davka - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti
Potrdilo o pravnomočnosti sklepa o domiku ni bilo razveljavljeno. Zato je treba šteti, da je davčna obveznost tožnikov za plačilo davka na promet nepremičnin nastala tistega dne, ko je postal sklep o domiku pravnomočen.
komunalni prispevek - davčna izvršba - izvršilni naslov - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožba je bila prvotno vložena zoper drugostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe, ki glede na 2. člen ZUS-1 ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vendar je tožnik v nadaljnji vlogi predmet spora ustrezno korigiral in je zato sodišče tožbo vsebinsko obravnavalo.
Tožnik v postopku ni izkazal plačila celotnega zneska z odločbo odmerjenega komunalnega prispevka. Zato je bil utemeljen izdan izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Odločba, s katero je bil odmerjen komunalni prispevek, je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Obstoj izvršilnega naslova kot procesne predpostavke za izdajo sklepa o davčni izvršbi je torej izpolnjen.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev - finančni najem - finančni leasing - čas pridobitve kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja - stroški financiranja
Tožnica je stanovanje pridobila v last šele s prodajno pogodbo, sklenjeno po zaključku financiranja na podlagi pogodbe o finančnem najemu, to je 14. 9. 2009. Ta dan se šteje za trenutek pridobitve kapitala. Ker se nabavna vrednost kapitala ugotavlja na dan pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, je pravilno upoštevana vrednost, ki izhaja iz prodajne pogodbe.
Pri odmeri davka so bili pravilno upoštevani tudi stroški, določeni v sedmem odstavku 98. člena ZDoh-2. Glede stroškov, ki jih je tožnica uveljavljala v pritožbi, sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da ne gre za stroške, ki bi zviševali nabavno vrednost kapitala, temveč za stroške financiranja, to je stroške pridobitve finančnih sredstev za nakup nepremičnine. Strošek zamenjave strešne kritine je strošek iz obdobja, ko je bila v veljavi pogodba o finančnem lizingu in tožnica tedaj še ni bila lastnica stanovanja. Pri ugotavljanju dobička iz kapitala pa se lahko upoštevajo le tista vlaganja v investicije in vzdrževanje, ki povečujejo uporabno vrednost kapitala in so bili opravljeni v času od pridobitve do odsvojitve kapitala, torej v času, ko je bil davčni zavezanec lastnik kapitala - nepremičnine.
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja, v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga je imel v lasti in je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Lastništvo stanovanja vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo je zakonsko določen pogoj za davčno oprostitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve
Zahteva prosilke za izpolnitev pogodbenih obveznosti v zadevi, v zvezi s katero ta prosi za brezplačno pravno pomoč, je po presoji sodišča upravičena, zaradi česar organ za brezplačno pravno pomoč materialnega prava ni uporabil pravilno, ko je presodil, da zadeva ni razumna.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - napredovanje v višji naziv - inšpektor I.
Tožnik odločbe o imenovanju v naziv „inšpektor II“ ni imel, zaradi česar je bila tudi odločba v imenovanju v naziv „inšpektor I“ razveljavljena. Če pa tožnik v naziv ni bil imenovan na način, kot to zahteva ZJU, je bil zato z izpodbijano odločbo pravilno imenovan v naziv „inšpektor II“.
odlog plačila dolga - pogoji za dovolitev odloga - začetek postopka zaradi insolventnosti - stečajni postopek
Tretji odstavek 110. člena ZDavP-2 velja le za obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti, to je za obveznosti nastale do uvedbe stečajnega postopka, ni pa ovire, da ne bi bilo mogoče odločati o odlogu plačila davka po 102. členu ZDavP-2 za obveznosti nastale po uvedbi stečajnega postopka, če so za to izpolnjeni v prvem odstavku 102. člena ZDavP-2 določeni pogoji.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva - neplačana sodna taksa - slabo premoženjsko stanje dolžnika
Tožnik v postopku davčne izvršbe ne more z uspehom uveljavljati oprostitve plačila sodne takse, saj se ta skladno z ZST-1 uveljavlja v sodnem postopku, za katerega je taksa predpisana. Ker po določbah ZDavP-2, ki določajo pogoje za odpis oziroma odlog plačila davka, davčni organ ni pooblaščen za odpis obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in med katere sodijo tudi sodne takse, tožnica s tovrstnim ugovorom v postopku davčne izvršbe ni mogla uspeti.
uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - razlastitveni namen - načelo sorazmernosti
Prvostopenjski organ je opravil zgolj preizkus podanosti javne koristi v abstraktnem pogledu, zato je napačno uporabil materialni zakon. Da so uresničeni postulati o nujnosti in potrebnosti uresničitve razlastitvenega namena, ki je v izgradnji določenega gradbenega namena, je potrebno v konkretnem primeru presoditi, ali je predviden gradbeni namen nujno potreben ter ugotoviti sorazmernost med pomenom razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
Iz Javnega poziva za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljenih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 4SUB-OB10 izhaja, da je predmet Javnega poziva nepovratna finančna spodbuda za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije za nove naložbe. V obravnavani zadevi je sporno ali je reklamacijo, po kateri so bila okna dejansko pravilno montirana šele po vložitvi vloge šteti kot okoliščino, da gre za naložbo oziroma ukrep, ki je bil izveden v skladu s predmetom Javnega poziva po oddaji vloge za pridobitev nepovratnih finančnih naložb po Javnem pozivu.
javni razpis - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
S sodelovanjem na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev ni mogoče izkazovati težko popravljive škode, ker gre za negotovo pridobitev teh sredstev.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
Namen sporne razlastitve je pridobitev zemljišča za gradnjo obvoznice, ki nedvomno sodi med infrastrukturne objekte večje razsežnosti, za katerega je treba pridobiti ne samo večje število zemljišč, temveč tudi ustrezna upravna dovoljenja (npr.: gradbeno dovoljenje), preden je pričetek gradnje sploh možen, zaradi česar je rok 4 (štirih) let od izdaje odločbe primeren in nikakor ne negira namena izdaje odločbe v nujnem postopku.
najemnik denacionalizacijskega stanovanja - pravice najemnika denacionalizacijskega stanovanja - smrt najemnika - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-128/08, Up-933/08 z dne 7. 10. 2009 razlikovalo med zakoncem ali izvenzakonskim partnerjem najemnika – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice ter drugimi njegovimi ožjimi družinskimi člani (iz kroga oseb iz 6. člena SZ) le pri obravnavi vprašanja upravičenosti teh do neprofitne najemnine, ter se ni splošno opredelilo, kot to razlaga toženka, da se vse pravice najemnikov – prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice po njihovi smrti prenesejo le na zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, ne pa tudi na druge ožje družinske člane.
ZKme-1 člen 41, 41/3. Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. april 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode člen 34, 34/2.
postopek izdaje uvoznega dovoljenja - položitev varščine - uvoz jabolk - zaseg varščine
Organ je svojo odločitev sprejel po ugotovitvi, da je količina realiziranega uvoza blaga manjša od dovoljenega odstopanja prijavljene količine na dovoljenju, zaradi česar je ravnal pravilno, ko je zasegel del varščine, ki jo je tožnica položila v postopku izdaje uvoznega dovoljenja.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 86, 86/3, 114. Slovenski računski standardi člen 21, 21.1, 21.12.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - račun - verodostojna knjigovodska listina
Knjigovodska listina je verodostojna, če je s formalnega, vsebinskega in računskega vidika popolna in neoporečna. V tem smislu je torej treba oceniti račun, na katerega se je tožnica sklicevala kot na originalen račun. Odločbo tožene stranke je treba odpraviti, ker ta v njej te ocene ni opravila, njene odločitve, da tožnica ni predložila verodostojnega računa, pa zato ni mogoče preveriti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - način izvršitve obveznosti - izvršba s prisilitvijo
Dejstvo, da je bil z izpodbijanim sklepom določen drugačen način izvršitve odrejene obveznosti (s prisilitvijo), kot je bil zagrožen z odločbo z dne 5. 11. 2009 (po drugih osebah), na odločitev ne vpliva, saj je šlo pri določitvi načina izvršbe v odločbi z dne 5. 11. 2009 zgolj za opozorilo na postopek izvršbe, naveden pa je bil edini način izvršbe, ki ga je v času izdaje odločbe predvideval ZGO-1. Ne pomeni pa to odločitve o pravici, obveznosti in pravni koristi tožnika, ki bi postala pravnomočna, kot zmotno meni tožnik.
gradnja nezahtevnega objekta - soglasje za gradnjo nezahtevnega objekta - priključek na občinsko cesto - javna pot
Priključki na občinske ceste se lahko gradijo le s soglasjem občinske uprave. Priključek, kot ga želi postaviti tožnik ni možen, ker bi to imelo škodljive posledice za varnost prometa na cestah.