brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - osebni stečaj - denarna socialna pomoč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče se ne strinja s stališčem tožene stranke, da preverjanje podatkov o premoženju prosilca brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki se nanašajo na kritje začetnih stroškov stečaja, v primerih, ko je prosilcu dodeljena denarna socialna pomoč z odločbo CSD, ni potrebno.
Naknadno pridobljeno gradbeno dovoljenje je lahko zgolj razlog za ustavitev postopka izvršbe, ne pa tudi za odpravo ali ničnost že izdanih odločb, saj predpisi česa takega ne določajo, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da so postale že izdane odločbe v izvršilnem postopku (sklep o izvršbi, sklep o dovolitvi izvršbe) nične z izdajo gradbenega dovoljenja.
Obrazložitev izpodbijane odločbe vsebuje razložitev zahtevka tožnice in navedbo dokumentacije, ki jo je toženka vpogledala v dokazne namene ter dejstva, ki izhajajo iz nje. Ne vsebuje pa konkretnega dejanskega stanja, ugotovljenega v ugotovitvenem postopku, pomembnega za zakonito in pravilno odločbo, dokazov, ki utemeljujejo obstoj teh dejstev, razlogov, ki so bili odločilni pri presoji dokazov in ocene, zakaj takšno dejansko stanje pomeni neizpolnitev pogoja iz prve alineje drugega odstavka 31. člena ZVKD-1. Sodišče zato zakonitosti odločbe ne more preizkusiti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - služnostna pot
O vprašanju priposestvovanja poti, ki naj bi potekala po vzhodni strani investitorjeve parcele - torej tudi tam, kjer je načrtovana garaža - se šele vodi drug (sodni) postopek. Navedeno pomeni, da v času izdaje gradbenega dovoljenja zanj ni bilo ovire, saj tožnik šele uveljavlja svojo pravico do poti na vzhodnem delu investitorjevega zemljišča, na katerem pa nesporno že sedaj stoji objekt, ki ga bo moral pred gradnjo odstraniti.
policijska pooblastila - odvzem pravice izvajati policijska pooblastila
Tožnik ugotovitve toženke, da je v obdobju od 1. 5. 2011 do 27. 9. 2011 s pomočjo službenega računalnika večkrat neupravičeno obdeloval (vpogledoval) osebne podatke iz obstoječih evidenc, vse v nasprotju z nameni, zaradi katerih so bili zbrani in tako ravnal v nasprotju z določbo 8., 9. in 16. člena ZVOP-1, v povezavi z 58. členom ZPol, v tožbi zavrača zgolj z ugovorom, da postopek, ki je bil sprožen zoper njega pri informacijskem pooblaščencu, še ni pravnomočno zaključen. Ker ZPol za izrek ukrepa iz 72. člena ZPol ne določa pogoja, da mora biti kršitev ZVOP-1 ugotovljena s pravnomočno odločbo informacijskega pooblaščenca, tožnik zgolj s tem ugovorom ne more izpodbiti ugotovitve toženke, da je ravnal v nasprotju z določbami ZVOP-1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - izpodbijani akt - odpravljen izpodbijani akt
Z odpravo 1. in 2. točke izpodbijanega sklepa je drugostopenjski upravni organ vzpostavil stanje, ki je obstajalo pred izdajo 1. in 2. točke izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da je vzpostavil stanje, ko navedenih točk sklepa še ni bilo in ju nadomestil z novima točkama, in s tem na novo vzpostavil stanje, z učinkom od vzpostavitve novega stanja dalje, zato tožnik za odpravo sklepa prvostopenjskega upravnega organa nima več pravnega interesa.
V postopku za izdajo projektnega soglasja predmet odločanja ne more biti skladnost PGD s prostorskim aktom, temveč izključno skladnost projektnih rešitev s projektnimi pogoji.
Z navajanjem pravnih podlag v izreku (2. in 3. točka) je toženka povzročila nedoločnost oziroma nejavnost izreka, ki je zato v nasprotju s šestim odstavkom 213. člena ZUP.
Pravilo, da v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - osončenje - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Osončenje spada med higiensko zdravstvene pogoje gradnje, kar pomeni, da ga PUP varuje neposredno, prek oddaljenosti obravnavane (konkretne) gradnje od obstoječih sosednjih objektov. Glede na tako ureditev PUP bi tožnika lahko uspešno uveljavljala svoj pravni interes le s konkretnimi navedbami, da zaradi nameravane gradnje na njunih nepremičninah ne bo več zagotovljeno osončenje, ki bi ustrezalo zdravstveno higienskemu minimumu, česar pa ne trdita.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - zavrnitev pritožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi ima tožba vse predpisane sestavine in je povsem jasna in razumljiva, razlog za njeno zavrženje pa izhaja iz vsebine pravovarstvenega zahtevka oziroma tožbenega predloga. Na ta predlog je sodišče vezano, po drugi strani pa tožnik z njim prosto razpolaga, saj je odločitev o tem, ali bo zahteval sodni nadzor nad zakonitostjo upravnega odločanja ali ne (torej vložil ali umaknil tožbo), izključno v njegovih rokah. Izključno v tožnikovih rokah je torej tudi odločitev, v kakšnem obsegu bo zahteval ta nadzor oziroma katero odločbo bo izpodbijal s tožbo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - prstni odtisi v bazi EURODAC
To, da so bili prstni odtisi že vneseni v bazo EURODAC, je osnovni pogoj za to, da se tožena stranka sploh lahko odloča, ali bo prosilcu omejila gibanje ali ne. V konkretnem primeru pa je tožena stranka pojasnila tudi druge razloge, zaradi katerih meni, zakaj je tak ukrep nujen.
ZUS-1 člen 2, 3, 64a, 64a/1. ZUKN člen 18, 20, 20/2, 20/3. ZUP člen 2, 4, 9.
odločitev nosilca zakonodajne veje oblasti - odločitev Državnega zbora RS - razrešitev člana uprave AUKN - načelo zaslišanja stranke v postopku - ugotovitvena sodba
V obravnavani zadevi ne gre za odločitev, ki bi jo Državni zbor sprejel kot nosilec zakonodajne veje oblasti. Niti ne gre za odločitev o odvzemu funkcije, ki bi temeljila na ustavni pristojnosti Državnega zbora. Državni zbor namreč po odločbah ZUKN člana uprave AUKN ni mogel razrešiti, če ni bil podan eden izmed razlogov za razrešitev, ki so bili navedeni v drugem odstavku 20. člena ZUKN. Kljub pristojnosti Državnega zbora gre torej za odločitev, ki je pravno vezana.
V postopkih razrešitve članov uprave AUKN se poleg procesnih določb ZUKN in PoDZ-1 na podlagi 4. člena ZUP smiselno uporabljajo tudi določbe tega zakona.
Tožniku ni bila dana možnost predstaviti svoje mnenje na enak način, kot je bilo predlagatelju omogočeno predstaviti razloge za razrešitev in mu tudi ni bilo omogočeno, da na dodatno obrazložitev predlagatelja odgovori.
inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - kršitev kodeksa - odgovornost za kršitev - ravnanje iz malomarnosti
Disciplinska komisija se v izpodbijanem sklepu sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti iz 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ne navaja pa dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sklepala, da je tožnica pri očitanih ravnanjih ravnala iz malomarnosti. Dejansko stanje je zato v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3. ZV-1 člen 38, 38/1, 38/3.
ukrep inšpektorja za okolje - prost prehod ob vodnem dobru - načelo zaslišanja stranke
Tožnici v obravnavanem postopku ni bilo omogočeno, da se izreče glede dejstev, pomembnih za ugotovitev kršitve, torej glede omejevanja prostega prehoda ob reki Krki. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Določbe 80. člena ZPNačrt ni mogoče razlagati tako, kot meni tožnik, namreč da bi zakon predpisoval, da je pri odmeri komunalnega prispevka treba upoštevati tudi objekt, ki je na istem zemljišču stal kdaj prej, pa je bil porušen in nadomeščen z objektom, ki je predmet odmere komunalnega prispevka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - postopek za legalizacijo objekta
V inšpekcijskem postopku, ki se vodi zaradi nelegalne gradnje, se presoja le, ali investitor gradi oz. je zgradil objekt, za katerega bi moral imeti gradbeno dovoljenje, pa tega ni pridobil. Morebiti pridobljeno gradbeno dovoljenje bo zato lahko imelo vpliv le na nadaljnje vodenje inšpekcijskega postopka v fazi izvršitve izpodbijane odločbe.
davek na promet nepremičnin - pogoji za odmero davka - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti
Potrdilo o pravnomočnosti sklepa o domiku ni bilo razveljavljeno. Zato je treba šteti, da je davčna obveznost tožnikov za plačilo davka na promet nepremičnin nastala tistega dne, ko je postal sklep o domiku pravnomočen.
ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 79. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 71, 71/1.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo - načelo zaslišanja stranke
Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, zato bi moral upravni organ, ob ugotovljenem neskladju nacionalnih predpisov z navedeno Uredbo Sveta (ES), pri odločanju v predmetnem postopku uporabiti relevantne določbe slednje (načelo primarnosti prava EU).
Same ugotovitve ogleda glede uporabe materialnega prava sicer niso relevantne za odločitev, vendar pa mora upravni organ, preden izda odločbo, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - način izvršitve obveznosti - izvršba s prisilitvijo
Dejstvo, da je bil z izpodbijanim sklepom določen drugačen način izvršitve odrejene obveznosti (s prisilitvijo), kot je bil zagrožen z odločbo z dne 5. 11. 2009 (po drugih osebah), na odločitev ne vpliva, saj je šlo pri določitvi načina izvršbe v odločbi z dne 5. 11. 2009 zgolj za opozorilo na postopek izvršbe, naveden pa je bil edini način izvršbe, ki ga je v času izdaje odločbe predvideval ZGO-1. Ne pomeni pa to odločitve o pravici, obveznosti in pravni koristi tožnika, ki bi postala pravnomočna, kot zmotno meni tožnik.