ZSZ člen 58, 62. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Piran člen 6. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5. ZPNačrt člen 103.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga - komunalna opremljenost zemljišča
Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, določena v IV. poglavju ZSZ, se uporablja v skladu s 5. točko prvega odstavka 179. člena, navedena ureditev pa ostaja nespremenjena tudi po sprejetju ZPNačrt, saj ta v svojem 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti določb ZUreP-1 glede plačevanja nadomestila.
ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3. ZV-1 člen 38, 38/1, 38/3.
ukrep inšpektorja za okolje - prost prehod ob vodnem dobru - načelo zaslišanja stranke
Tožnici v obravnavanem postopku ni bilo omogočeno, da se izreče glede dejstev, pomembnih za ugotovitev kršitve, torej glede omejevanja prostega prehoda ob reki Krki. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - postopek za legalizacijo objekta
V inšpekcijskem postopku, ki se vodi zaradi nelegalne gradnje, se presoja le, ali investitor gradi oz. je zgradil objekt, za katerega bi moral imeti gradbeno dovoljenje, pa tega ni pridobil. Morebiti pridobljeno gradbeno dovoljenje bo zato lahko imelo vpliv le na nadaljnje vodenje inšpekcijskega postopka v fazi izvršitve izpodbijane odločbe.
V postopku za izdajo projektnega soglasja predmet odločanja ne more biti skladnost PGD s prostorskim aktom, temveč izključno skladnost projektnih rešitev s projektnimi pogoji.
Z navajanjem pravnih podlag v izreku (2. in 3. točka) je toženka povzročila nedoločnost oziroma nejavnost izreka, ki je zato v nasprotju s šestim odstavkom 213. člena ZUP.
Pravilo, da v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - izpodbijani akt - odpravljen izpodbijani akt
Z odpravo 1. in 2. točke izpodbijanega sklepa je drugostopenjski upravni organ vzpostavil stanje, ki je obstajalo pred izdajo 1. in 2. točke izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da je vzpostavil stanje, ko navedenih točk sklepa še ni bilo in ju nadomestil z novima točkama, in s tem na novo vzpostavil stanje, z učinkom od vzpostavitve novega stanja dalje, zato tožnik za odpravo sklepa prvostopenjskega upravnega organa nima več pravnega interesa.
inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - kršitev kodeksa - odgovornost za kršitev - ravnanje iz malomarnosti
Disciplinska komisija se v izpodbijanem sklepu sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti iz 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ne navaja pa dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sklepala, da je tožnica pri očitanih ravnanjih ravnala iz malomarnosti. Dejansko stanje je zato v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZUS-1 člen 2, 3, 64a, 64a/1. ZUKN člen 18, 20, 20/2, 20/3. ZUP člen 2, 4, 9.
odločitev nosilca zakonodajne veje oblasti - odločitev Državnega zbora RS - razrešitev člana uprave AUKN - načelo zaslišanja stranke v postopku - ugotovitvena sodba
V obravnavani zadevi ne gre za odločitev, ki bi jo Državni zbor sprejel kot nosilec zakonodajne veje oblasti. Niti ne gre za odločitev o odvzemu funkcije, ki bi temeljila na ustavni pristojnosti Državnega zbora. Državni zbor namreč po odločbah ZUKN člana uprave AUKN ni mogel razrešiti, če ni bil podan eden izmed razlogov za razrešitev, ki so bili navedeni v drugem odstavku 20. člena ZUKN. Kljub pristojnosti Državnega zbora gre torej za odločitev, ki je pravno vezana.
V postopkih razrešitve članov uprave AUKN se poleg procesnih določb ZUKN in PoDZ-1 na podlagi 4. člena ZUP smiselno uporabljajo tudi določbe tega zakona.
Tožniku ni bila dana možnost predstaviti svoje mnenje na enak način, kot je bilo predlagatelju omogočeno predstaviti razloge za razrešitev in mu tudi ni bilo omogočeno, da na dodatno obrazložitev predlagatelja odgovori.
policijska pooblastila - odvzem pravice izvajati policijska pooblastila
Tožnik ugotovitve toženke, da je v obdobju od 1. 5. 2011 do 27. 9. 2011 s pomočjo službenega računalnika večkrat neupravičeno obdeloval (vpogledoval) osebne podatke iz obstoječih evidenc, vse v nasprotju z nameni, zaradi katerih so bili zbrani in tako ravnal v nasprotju z določbo 8., 9. in 16. člena ZVOP-1, v povezavi z 58. členom ZPol, v tožbi zavrača zgolj z ugovorom, da postopek, ki je bil sprožen zoper njega pri informacijskem pooblaščencu, še ni pravnomočno zaključen. Ker ZPol za izrek ukrepa iz 72. člena ZPol ne določa pogoja, da mora biti kršitev ZVOP-1 ugotovljena s pravnomočno odločbo informacijskega pooblaščenca, tožnik zgolj s tem ugovorom ne more izpodbiti ugotovitve toženke, da je ravnal v nasprotju z določbami ZVOP-1.
Obrazložitev izpodbijane odločbe vsebuje razložitev zahtevka tožnice in navedbo dokumentacije, ki jo je toženka vpogledala v dokazne namene ter dejstva, ki izhajajo iz nje. Ne vsebuje pa konkretnega dejanskega stanja, ugotovljenega v ugotovitvenem postopku, pomembnega za zakonito in pravilno odločbo, dokazov, ki utemeljujejo obstoj teh dejstev, razlogov, ki so bili odločilni pri presoji dokazov in ocene, zakaj takšno dejansko stanje pomeni neizpolnitev pogoja iz prve alineje drugega odstavka 31. člena ZVKD-1. Sodišče zato zakonitosti odločbe ne more preizkusiti.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - osončenje - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Osončenje spada med higiensko zdravstvene pogoje gradnje, kar pomeni, da ga PUP varuje neposredno, prek oddaljenosti obravnavane (konkretne) gradnje od obstoječih sosednjih objektov. Glede na tako ureditev PUP bi tožnika lahko uspešno uveljavljala svoj pravni interes le s konkretnimi navedbami, da zaradi nameravane gradnje na njunih nepremičninah ne bo več zagotovljeno osončenje, ki bi ustrezalo zdravstveno higienskemu minimumu, česar pa ne trdita.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - zavrnitev pritožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi ima tožba vse predpisane sestavine in je povsem jasna in razumljiva, razlog za njeno zavrženje pa izhaja iz vsebine pravovarstvenega zahtevka oziroma tožbenega predloga. Na ta predlog je sodišče vezano, po drugi strani pa tožnik z njim prosto razpolaga, saj je odločitev o tem, ali bo zahteval sodni nadzor nad zakonitostjo upravnega odločanja ali ne (torej vložil ali umaknil tožbo), izključno v njegovih rokah. Izključno v tožnikovih rokah je torej tudi odločitev, v kakšnem obsegu bo zahteval ta nadzor oziroma katero odločbo bo izpodbijal s tožbo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - služnostna pot
O vprašanju priposestvovanja poti, ki naj bi potekala po vzhodni strani investitorjeve parcele - torej tudi tam, kjer je načrtovana garaža - se šele vodi drug (sodni) postopek. Navedeno pomeni, da v času izdaje gradbenega dovoljenja zanj ni bilo ovire, saj tožnik šele uveljavlja svojo pravico do poti na vzhodnem delu investitorjevega zemljišča, na katerem pa nesporno že sedaj stoji objekt, ki ga bo moral pred gradnjo odstraniti.
Naknadno pridobljeno gradbeno dovoljenje je lahko zgolj razlog za ustavitev postopka izvršbe, ne pa tudi za odpravo ali ničnost že izdanih odločb, saj predpisi česa takega ne določajo, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da so postale že izdane odločbe v izvršilnem postopku (sklep o izvršbi, sklep o dovolitvi izvršbe) nične z izdajo gradbenega dovoljenja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - prstni odtisi v bazi EURODAC
To, da so bili prstni odtisi že vneseni v bazo EURODAC, je osnovni pogoj za to, da se tožena stranka sploh lahko odloča, ali bo prosilcu omejila gibanje ali ne. V konkretnem primeru pa je tožena stranka pojasnila tudi druge razloge, zaradi katerih meni, zakaj je tak ukrep nujen.
Določbe 80. člena ZPNačrt ni mogoče razlagati tako, kot meni tožnik, namreč da bi zakon predpisoval, da je pri odmeri komunalnega prispevka treba upoštevati tudi objekt, ki je na istem zemljišču stal kdaj prej, pa je bil porušen in nadomeščen z objektom, ki je predmet odmere komunalnega prispevka.
evidentiranje urejene meje in parcelacije - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona
Za kršitev materialnega predpisa gre, če je materialni zakon v svoji formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati samo v enem smislu, uporabljen pa je bil v nasprotju s tem smislom. Določba šestega odstavka 47. člena ZG je jasna in jo je mogoče razlagati (samo) na način, kot jo je razlagal in uporabil prvostopenjski organ pri izdaji odločbe z dne 23. 8. 2011.
ZUP člen 223. ZUreP-1 člen 97, 98, 100, 100/2, 100/3, 104. ZUPUDPP člen 52. URS člen 69.
razlastitev - upravna odločba - popravljanje pomot v odločbi - nepravilna uporaba materialnega prava
Določba 223. člena ZUP dopušča le popravo pomot tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji akta, saj gre v slednjem primeru za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvaril že izdani akt, torej za spremembo akta. Sprememba izdanega (vročenega) akta pa je dovoljena le na podlagi rednega oziroma izrednega pravnega sredstva, nikakor pa ne na podlagi 223. člena ZUP.
Poseg v zasebno lastnino je dopusten, če je primeren in nujen za varstvo pravic drugih in če je tudi sorazmeren v ožjem smislu tj. če obstaja sorazmerje med težo posega v prizadete pravice na eni strani ter s pomembnostjo s tem zavarovanih pravic, in koristjo, ki bi bila dosežena na drugi strani.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - ugotavljanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države
Glede na ravnanje tožnika je moč sklepati, da se mu le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce lahko prepreči, da ne bo samovoljno zapustil Azilnega doma, v kolikor bi bil vanj nastanjen, s tem pa tudi države.
Tožnik je prikril svojo identiteto, večkrat je spreminjal svoje podatke tako o osebnem imenu kakor o datumu rojstva, ilegalno pa je tudi prehajal meje in od leta 2007 nelegalno prebival v raznih državah. Opisana ravnanja kažejo na begosumnost tožnika in onemogočajo toženi stranki ugotovitev tožnikove identitete, zato opravičujejo izrečeni ukrep.
Tožnik je za mednarodno zaščito zaprosil šele v Švici, kamor je odpotoval preko Italije, po tem, ko mu je bila izdana odločba o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije. Za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji pa je zaprosil šele, ko je bil nastanjen v Centru za tujce. Zakaj zanjo ni zaprosil že prej, tožnik ni pojasnil v zadostni meri.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - komunalna opremljenost zemljišč - pogoji za odmero nadomestila - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Po določbi četrtega odstavka 218. b člena ZGO-1 se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR je prvostopenjski organ pravilno določil tožnika za zavezanca. V zvezi z dohodkom matere tožnika, organ nepremičnin matere tožnika ni upošteval, ker nepremičnine niso ne dohodki in tudi ne prejemki ter tako pravilno tožnika določil za zavezanca.