brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Po določbah ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Izpodbijani akt kot razlog za zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja, da je bila oporoka veljavna in sestavljena v obliki notarskega zapisa pred dvema pričama, ne da bi bilo hkrati navedeno tudi, v čem je zahteva oziroma pričakovanje tožnice v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. To pomeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - rok za vrnitev napotnice - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči - kazenska zadeva
Iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila brezplačna pravna pomoč dodeljena samo v postopku preiskave, saj je določeno, da se nujna pomoč dodeli za pravno zastopanje v zadevi I Kpr, kar zajema celoten postopek. Tudi na napotnici, ki jo je tožena stranka izdala tožniku, je navedeno, da je pomoč odobrena za „kazensko zadevo“, tako da niti iz odločbe niti iz napotnice ne izhaja, da bi bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za posamično pravno dejanje, ki bi bilo nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, ampak je organ očitno upošteval, da je zastopanje v celotni kazenski zadevi nujno; zgolj menjava opravilnih številk znotraj iste kazenske zadeve, kar med strankama niti ni sporno, pa ne more vplivati na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči.
visoko šolstvo - odvzem magistrskega naslova - razlogi za odvzem naslova - plagiat - rezultat lastne ustvarjalnosti in dela - zaslišanje prič
Sodišče ne vidi nobene nepravilnosti v tem, da so člani komisije izražali le dvom in domneve glede tožnikove ustvarjalnosti, saj glede na določila Statuta Univerze v Ljubljani ni vloga članov komisije, da odločijo o odvzemu znanstvenega naslova, ampak je njihova vloga, da podajo poročila, medtem ko je sama odločitev na strani senata fakultete in je po 164. členu statuta izključno pristojen za odvzem magistrskega naslova le senat.
Statut tožene stranke ni v nasprotju z Ustavo, če ne določa možnosti pritožbe zoper akt o odvzemu magistrskega naslova. Potrebno je namreč upoštevati, da tudi na nekaterih drugih upravnih področjih niso vsi upravni postopki dvostopenjski. Prav tako so tudi neutemeljene tožbene navedbe o tem, da naj bi bilo potrebno pri začetku postopka za odvzem magistrskega naslova upoštevati določila ZUP o obnovi postopka, kjer so določeni roki, v katerih je še možno začeti postopek obnove. Pri postopku za odvzem magistrskega naslova ne gre za obnovo postopka, ampak gre za povsem samostojen in od podelitve magistrskega naslova neodvisen postopek, ki se začne, poteka in konča neodvisno od postopka podelitve magistrskega naslova.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 232, 232/2, 232/2-2, 382, 382/2, 397, 398, 398/1, 399.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - osebni stečaj - založitev stroškov predujma za začetek osebnega stečaja - namen stečajnega postopka - enakomerno poplačilo upnikov - odpust obveznosti dolžnika - obrazložitev odločbe
Glede na zakonsko možnost odpusta obveznosti, ki se lahko izvede le znotraj postopka osebnega stečaja, je treba za cilj osebnega stečaja šteti tudi razbremenitev dolžnika in njegov ponovni začetek in ne zgolj enakomerno poplačilo upnikov. Tega, da bo tožnik uveljavljal odpust obveznosti, pristojni organ pri odločanju o prošnji za BPP ni upošteval oziroma to iz izpodbijane odločbe ni razvidno. To pomeni, da dejansko stanje v zadevi ni bilo v celoti in pravilno ugotovljeno, oziroma vsaj, da izpodbijana odločba v tem delu nima razlogov, in to tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev, kar je razlog za odpravo odločbe.
ZUS-1 člen 2, 2/3, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 215, 215/6. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 21.
javni razpis - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - sofinanciranje iz javnih sredstev - pritožba - napačen pravni pouk - upravni spor - dokončen upravni akt - zavrženje tožbe
Zoper sklep, s katerim se na podlagi (dokončnega) sklepa Nadzornega odbora kot organa druge stopnje ponovno odloči v postopku na prvi stopnji, je tako po določbah Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO kot tudi po določbah ZUP možna pritožba. Tožeča stranka je sledila obrazložitvi oziroma pravnemu pouku izpodbijanega sklepa in pritožbe, čeprav je ta dovoljena, ni vložila. Zato sklep ni dokončen v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 in sodišče je tako tožbo zavrglo kot vloženo prezgodaj. Ker pa je tožeča stranka ravnala po napačnem pravnem pouku in je vložila tožbo namesto pritožbe, ji 15-dnevni rok za pritožbo zoper izpodbijani sklep še ni potekel, temveč ji v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP začne teči prvega dne po vročitvi sklepa sodišča.
ZBPP člen 11, 11/3, 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - dohodnina
Organ za BPP je pravilno ocenil, da tožba tožnika v zadevi odmere dohodnine za leti 2007 in 2008, ob upoštevanju razlogov prvostopne odločbe davčnega organa, nima verjetnega izgleda za uspeh, ker tožnik s svojimi navedbami in priloženimi dokazi ni izkazal, da prejeti znesek 60.000,00 EUR predstavlja kupnino za opremo za hišo, ne pa denarne odmene, ki je bila namenjena za izselitev iz hiše, zlasti ob upoštevanju vsebine sklenjene poravnave z dne 9. 11. 2007.
ZUP člen 189, 251, 251/3, 253, 253/2. ZDavP-2 člen 2, 76, 77. ZDDPO člen 39, 39/1, 40.
upravni postopek - ponovni postopek - vezanost organa prve stopnje na pripombe in navodila organa druge stopnje - davčni postopek - dokazovanje - dokazno breme - načelo zaslišanja stranke - mnenje izvedenca - davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - investicijska olajšava - DDV - v plačilo naložene obresti - prepoved reformatio in peius
V ponovnem postopku je prvostopenjski organ vezan na pripombe in navodila pritožbenega organa, vendar le dokler ostaja dejansko stanje nespremenjeno: takšno, kakršno je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku na prvi stopnji. Če na podlagi novih dejstev in novih dokazov v ponovnem postopku ugotovi drugačno stanje stvari, je prvostopenjski organ, skladno s temeljnim načelom materialne resnice, dolžan upoštevati novo dejansko stanje in na podlagi takega dejanskega stanja odločiti v zadevi skladno z ustreznimi materialnimi predpisi.
Davčne olajšave je treba tolmačiti ozko, ob upoštevanju njihovega namena ter vseh okoliščin konkretnih poslov. Olajšava iz prvega odstavka 39. člena ZDDPO je bila določena z namenom spodbujanja davčnih zavezancev v dodatna vlaganja z namenom nabave osnovnih sredstev zaradi nadomeščanja starih osnovnih sredstev ali razširitve poslovanja v sferi opravljanja dejavnosti zavezanca. Za njeno uveljavitev zato ne zadošča, da zavezanec kupi eno od sredstev, naštetih v standardu 1.2. SRS 2001, in ga evidentira v poslovnih knjigah kot opredmeteno osnovno sredstvo, ampak mora verodostojno izkazati tudi izpolnjevanje vsebinskih pogojev glede nameravane uporabe sredstva, v zvezi s katerim uveljavlja olajšavo, kot osnovnega sredstva. Povedano drugače, konkretno in verodostojno mora izkazati, da je sredstvo pridobil zaradi uporabe za ustvarjanje proizvodov ali opravljanje storitev oziroma dajanje v najem ali za pisarniške namene v daljšem obdobju (glej SRS 1.1.), ne pa z namenom izkoristiti ugodno poslovno priložnost oziroma sredstvo nato prodati, ob tem pa še izkoristiti davčno olajšavo. Drugačna razlaga bi omogočala zlorabe predpisane olajšave.
Pri mnenju izvedenca, ki ga je samoiniciativno predložila tožnica, ne gre za dokaz z izvedencem v smislu določb ZUP, ampak je to s strani tožnice predložena dokazna listina, katere verodostojnost oziroma dokazno moč je upravičen presoditi davčni organ, kar je tudi prepričljivo storil.
dohodnina - odmera dohodnine - prejemek iz drugih dohodkov - načelo proste presoje dokazov
Dokazna ocena dne 11. 1. 2010 predloženih dokazil je bila izvedena v skladu z določbo 10. člena ZUP. Tožena stranka je namreč po presoji vsakega predloženega dokaza posebej pojasnila, zakaj ga ne more upoštevati, sodišče pa se s to presojo v celoti strinja. Gre namreč za dokazila, ki bi morala biti predložena že v postopku inšpiciranja pravne osebe, v katerem je bil tožnik pozvan k sodelovanju. Dejstva, zakaj teh listin v tem postopku ni predložil, tožnik ni pojasnil dovolj prepričljivo, zato po presoji sodišča tožena stranka predloženim listinam utemeljeno oporeka verodostojnost.
Uredba o začasni shemi omejene pomoči v finančni in gospodarski krizi v kmetijstvu v letu 2009 člen 4, 4/1, 4/1-3, 5, 5/3. Poslovnik Vlade Republike Slovenije člen 39.
javni razpis - finančna pomoč kmetiji v finančni in gospodarski krizi - formula za izračun izgube - sprememba formule - sprememba predpisa
Uporaba formule za izračun izgube, ki je bila (napačno) navedena v Uradnem listu RS, št. 81/2010, bi pomenila uporabo v nasprotju s ciljem in namenom ukrepa, določenega v Uredbi o začasni shemi omejene pomoči v finančni in gospodarski krizi v kmetijstvu za leto 2009. Kasnejši popravek besedila oz. Uredbe je bil objavljen na način, predpisan v 39. členu Poslovnika Vlade RS, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da popravek ni bil sprejet na predpisan način.
kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - stranka v postopku - obnova postopka - kršitev pravil postopka
Izredno pravno sredstvo – obnova je namenjena zgolj ugotavljanju zakonitosti in pravilnosti izdane odločbe, glede na dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v trenutku njene izdaje. Namen obnove postopka je, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti v dejanskem stanju, na katerem je zasnovana prejšnja odločba in da se na podlagi naknadno ugotovljenega dejanskega stanja odloči v isti upravni zadevi, v kateri je bilo v prejšnjem postopku odločeno z dokončno odločbo.
Tožena stranka bi morala zgolj omogočiti sodelovanje tožnika kot stranskega udeleženca pri dejanjih postopka, ki jih izvaja v postopku vpisa sama kot organ, po vložitvi predloga.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine
Izdaja dovoljenja za družinskega člana je odvisna od rezidentskega statusa tistega družinskega člana (v tem primeru tožnika), ki uveljavlja pravico do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine.
Tožniku je bila v ponovljenem postopku odločanja dana možnost dokazati, da so bila izplačila stroškov kilometrine utemeljena. Sodišče se strinja z utemeljitvijo davčnega organa, da tožnik ni uspel dokazati verodostojnosti izplačil potnih stroškov, saj dokazil za drugačno presojo spornih izplačil ni predložil, niti njihove verodostojnosti ni uspel izkazati s svojo izjavo, katere dokazno vrednost je po presoji sodišča, skladno s pooblastili 248. člena ZUP, pravilno ocenil drugostopenjski organ.
davek na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU
V skladu z določbo prvega in drugega odstavka 6. člena ZDMV-C je osnova za davek prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in DDV. Kot prodajna vrednost se pri pridobitvi motornega vozila iz druge države članice EU šteje nakupna cena, pri uvozu pa vrednost določena v prvem do četrtem odstavku 38. člena ZDDV-1. V obeh primerih pa velja, da če prodajna cena ne ustreza, je davčna osnova prometna vrednost teh motornih vozil, ki jo ugotovi davčni organ.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 6, 6/1, 6/1-3, 10. Javni razpis za ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu točka 7.III.
javni razpis - finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu - pogoji za dodelitev sredstev
Relevantno dejansko stanje v obravnavanem primeru je škodni dogodek, kot dokazilo za dohodek vlagatelja pa zadnji razpoložljiv podatek o dohodku, ki za tožnika izhaja iz dohodninske odločbe za leto 2008 oziroma informativnega izračuna. Tožnik napačno meni, da je relevantno stanje ob oddaji vloge. Nenazadnje pa je določbo 7.III. točke javnega razpisa in razpisne dokumentacije kot organ razumel tudi sam, saj je vlogi predložil informativni izračun za leto 2008 in ne pravnomočne odločbe iz leta 2007.
odločanje organa druge stopnje o pritožbi - postopek s pritožbo - upravni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka (drugostopenjski organ) je v postopku reševanja pritožbe sprejela odločitev, ki je nasprotna odločitvi prvostopenjskega upravnega organa, vendar odločitve tega organa ni odpravila, kar bi, z ozirom na pravila ZUP, ki se nanašajo na izrek odločbe in pravila postopka v zvezi z odločanjem drugostopenjskega organa o pritožbi, morala storiti. Ker tega ni storila, torej s svojo odločbo ni nadomestila odločbe prvostopenjskega organa, sedaj obstojita dve odločbi s povsem različno odločitvijo.
V zadevi gre za postopek, v katerem sta udeleženi dve stranki, kar zahteva, da sta ti stranki v postopku izdaje upravnega akta, tudi akta, ki ga izda drugostopenjski organ, udeleženi aktivno. Iz listin, s katerimi razpolaga sodišče, udeležba tožnice v postopku izdaje izpodbijanega akta ni razvidna, torej pred izdajo te odločbe ni bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe, niti ji ni bila dana možnost izjave.
vpis v register agencij za zagotavljanje dela - pogoji za vpis v register - izpolnjevanje pogojev za vpis
V konkretnem primeru je bila tožnikova vloga za vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu zavrnjena, ker ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vpis v register, kot tudi ne kadrovskih in prostorskih pogojev.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva o nepodrejanju pravnemu redu RS - davčni dolg
Upravni organ je okoliščine glede davčnega dolga nepravilno obravnaval kot tisto dejstvo, da se tožnik ni oziroma se ne bo podrejal pravnemu redu RS. V domnevi, ki je zakonsko določena, gre namreč za neopredeljiv besedni pojem, ki ga je treba razlagati v zvezi z vsemi dejanskimi okoliščinami obravnavanega primera.
ZUTD člen 91, 91/4, 92, 92/1. Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev člen 11.
koncesija za opravljanje storitev trga dela - podelitev koncesije - pogoji za podelitev koncesije - prostorski pogoj
Dejstvo, da tožnica že na podlagi poziva ni dokazala, da za primer podelitve koncesije razpolaga z ustreznim številom računalnikov iz Pravilnika o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev, je torej potrebno pripisati tožnici sami, ne pa ministrstvu.
Ali in kako bo oddala svojo ponudbo, torej ali samo z izpolnjenimi obrazci, ali pa tudi z predložitvijo ustrezne dokumentacije ob sami prijavi, je bila samostojna odločitev vsakega posameznega prijavitelja. Ima pa tudi v smislu 67. člena ZUP vsak prijavitelj možnost, da na zahtevo organa kakršnokoli nepravilnost v vlogi, v roku 5 delovnih dni odpravi. Gre torej za pravico iz 67. člena ZUP, ki jo posameznim ponudnikom zgolj zato, ker so k prijavi priložili več, kot pa so bili dolžni, ni mogoče odvzeti, še manj trditi, da je zaradi slednjega prišlo do neenakopravnega obravnavanja ostalih ponudnikov.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin - vrnitev nepremičnin v naravi - zemljiškoknjižni lastnik
Med strankami ni sporno, da je bila pogodba (in aneks k pogodbi) sklenjena za nepremičnine, ki so predmet obravnavane denacionalizacijske zahteve. Sporno tudi ni, da je bila pogodba sklenjena po uveljavitvi ZDen, tj. po 7. 12. 1993. Če pa je temu tako, je prvostopenjski organ imel podlago, da je ob upoštevanju 88. člena ZDen ugotovil, da je pogodba (z aneksom) za predmetne nepremičnine nična, zaradi česar se vzpostavi pravno in dejansko stanje pred sklenitvijo sporne pogodbe in aneksa. To pomeni, da je lastnica teh nepremičnin (ponovno) tožnica, ki je zato tudi zavezanka za njihovo vračilo po 51. členu ZDen, in ob predpostavki, da druge ovire za njihovo vračilo v naravi tudi niso podane, je možno njihovo vračilo v naravi. Prvostopenjski organ je tako pravilno določil tožnico kot zavezanko.