Če je za zavarovanca dolžan prispevke za socialno varnost obračunati in plačati njegov delodajalec ali druga oseba, to stori v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK-1 hkrati z obračunom akontacije dohodnine. Niti prvo- niti drugostopenjski organ se do vprašanja, zakaj podatki v obrazcu REK-1 ne ustrezajo dejanskemu stanju, ki ga je ugotovil davčni organ, nista posebej opredelila. Prav tako nista pojasnila, na kakšni podlagi lahko pride do takšnega odstopanja. Izpodbijana odločba je zato v tem delu nepopolna in nerazumljiva oziroma neobrazložena in v nasprotju z 214. členom ZUP.
zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali dejanja postopka
Ker je po določbi prvega odstavka 103. člena ZUP vrnitev v prejšnje stanje možna le, če je stranka zamudila rok ali narok ali kakšno dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, vrnitev v prejšnje stanje ni možna iz razloga, ker tožnici inšpekcijska odločba, s katero ji je bil naložen ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1, ter sklep o dovolitvi izvršbe nista bila pravilno vročena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - pred vložitvijo prošnje nastali sodni stroški
Tožena stranka je po pravilni predhodni ugotovitvi, da je tožničina prošnja v skladu z določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP prepozna, pravilno zaključila, da tožnici zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč ne pripada.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožnik sam priznava (v pritožbi in v tožbi), da ne prebiva na naslovu D., Grosuplje, kar se ujema z izjavami prič, ki jih je pridobil organ v postopku. Odločanje upravnega organa na podlagi 8. člena ZPPreb, katerega namen je zgolj vodenje registra stalnega prebivalstva, nikakor ne more vplivati na voljo tožnika, kje si želi bivati, ki ostaja avtonomna, je pa očitno v tej zadevi odvisna od dejavnikov, na katere upravni organi ali sodišče ne morejo vplivati, ker to ni v njihovi pristojnosti. Upravni organ je pravilno ugotovil, da tožnik dejansko prebiva na naslovu B., Ljubljana, kar se z vidika vodenja registra stalnega prebivalstva tudi ujema z dejstvi ugotovljenimi v postopku.
vpis v register agencij za zagotavljanje dela - pogoji za vpis v register - izpolnjevanje pogojev za vpis
V konkretnem primeru je bila tožnikova vloga za vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu zavrnjena, ker ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vpis v register, kot tudi ne kadrovskih in prostorskih pogojev.
davek na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU
V skladu z določbo prvega in drugega odstavka 6. člena ZDMV-C je osnova za davek prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in DDV. Kot prodajna vrednost se pri pridobitvi motornega vozila iz druge države članice EU šteje nakupna cena, pri uvozu pa vrednost določena v prvem do četrtem odstavku 38. člena ZDDV-1. V obeh primerih pa velja, da če prodajna cena ne ustreza, je davčna osnova prometna vrednost teh motornih vozil, ki jo ugotovi davčni organ.
ZEN člen 48, 48/5, 48/6, 49, 49/3, 51, 51/3, 51/4, 51/4-5. ZUreP-1 člen 98, 98/2, 101.
ureditev meje - parcelacija - parcelacija zaradi razlastitve
Če se parcelacija izvaja z določenim namenom, kjer je oblikovanje parcele določeno z aktom, preko katerega se namen parcelacije realizira, je parcelacijo treba izvesti v skladu z načrtom parcelacije iz tega akta. Upravna organa sta tožnici pravilno pojasnila, da je bil upravni organ pri evidentiranju izvedene parcelacije vezan na načrt parcelacije, ki je upoštevan v odločbi z dne 30. 9. 2009. Ta odločba je po podatkih iz upravnega spisa dokončna in pravnomočna, zato prvostopni organ v postopku evidentiranja parcelacije ni mogel obiti načrta parcelacije iz januarja 2009 iz te odločbe.
kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - stranka v postopku - obnova postopka - kršitev pravil postopka
Izredno pravno sredstvo – obnova je namenjena zgolj ugotavljanju zakonitosti in pravilnosti izdane odločbe, glede na dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v trenutku njene izdaje. Namen obnove postopka je, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti v dejanskem stanju, na katerem je zasnovana prejšnja odločba in da se na podlagi naknadno ugotovljenega dejanskega stanja odloči v isti upravni zadevi, v kateri je bilo v prejšnjem postopku odločeno z dokončno odločbo.
Tožena stranka bi morala zgolj omogočiti sodelovanje tožnika kot stranskega udeleženca pri dejanjih postopka, ki jih izvaja v postopku vpisa sama kot organ, po vložitvi predloga.
dohodnina - odmera dohodnine - prejemek iz drugih dohodkov - načelo proste presoje dokazov
Dokazna ocena dne 11. 1. 2010 predloženih dokazil je bila izvedena v skladu z določbo 10. člena ZUP. Tožena stranka je namreč po presoji vsakega predloženega dokaza posebej pojasnila, zakaj ga ne more upoštevati, sodišče pa se s to presojo v celoti strinja. Gre namreč za dokazila, ki bi morala biti predložena že v postopku inšpiciranja pravne osebe, v katerem je bil tožnik pozvan k sodelovanju. Dejstva, zakaj teh listin v tem postopku ni predložil, tožnik ni pojasnil dovolj prepričljivo, zato po presoji sodišča tožena stranka predloženim listinam utemeljeno oporeka verodostojnost.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 232, 232/2, 232/2-2, 382, 382/2, 397, 398, 398/1, 399.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - osebni stečaj - založitev stroškov predujma za začetek osebnega stečaja - namen stečajnega postopka - enakomerno poplačilo upnikov - odpust obveznosti dolžnika - obrazložitev odločbe
Glede na zakonsko možnost odpusta obveznosti, ki se lahko izvede le znotraj postopka osebnega stečaja, je treba za cilj osebnega stečaja šteti tudi razbremenitev dolžnika in njegov ponovni začetek in ne zgolj enakomerno poplačilo upnikov. Tega, da bo tožnik uveljavljal odpust obveznosti, pristojni organ pri odločanju o prošnji za BPP ni upošteval oziroma to iz izpodbijane odločbe ni razvidno. To pomeni, da dejansko stanje v zadevi ni bilo v celoti in pravilno ugotovljeno, oziroma vsaj, da izpodbijana odločba v tem delu nima razlogov, in to tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev, kar je razlog za odpravo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - razlogi na strani upravičenca - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ postavi drugega. Če tudi na novo postavljenega odvetnika razreši zaradi istih razlogov, se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je bila tožba poslana sodišču že po izteku zakonskega roka, jo je sodišče moralo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči kot prepozno.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - spis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - relevantno časovno obdobje
Tožnica je kršila delovnopravno zakonodajo v smislu 1. alineje prvega odstavka 164. člena ZUTD, saj iz pravnomočnih odločb izhaja, da je bila spoznana za odgovorno za kršitve na področju delovnega prava, zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je izdala odločbo o nevpisu tožnice v register domačih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 6, 6/1, 6/1-3, 10. Javni razpis za ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu točka 7.III.
javni razpis - finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu - pogoji za dodelitev sredstev
Relevantno dejansko stanje v obravnavanem primeru je škodni dogodek, kot dokazilo za dohodek vlagatelja pa zadnji razpoložljiv podatek o dohodku, ki za tožnika izhaja iz dohodninske odločbe za leto 2008 oziroma informativnega izračuna. Tožnik napačno meni, da je relevantno stanje ob oddaji vloge. Nenazadnje pa je določbo 7.III. točke javnega razpisa in razpisne dokumentacije kot organ razumel tudi sam, saj je vlogi predložil informativni izračun za leto 2008 in ne pravnomočne odločbe iz leta 2007.
DDV - odmera DDV - obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - izpolnjevanje pogojev
V konkretnem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi spornih računov, ker je bilo ugotovljeno da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 45. člena ZDDV-1. Tožnik namreč v postopku ni izkazal, da bi bila predpisana izjava iz 45. člena ZDDV-1 in 78. člena Pravilnika o DDV predložena davčnemu organu pravočasno.
ZUS-1 člen 2, 2/3, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 215, 215/6. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 21.
javni razpis - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - sofinanciranje iz javnih sredstev - pritožba - napačen pravni pouk - upravni spor - dokončen upravni akt - zavrženje tožbe
Zoper sklep, s katerim se na podlagi (dokončnega) sklepa Nadzornega odbora kot organa druge stopnje ponovno odloči v postopku na prvi stopnji, je tako po določbah Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO kot tudi po določbah ZUP možna pritožba. Tožeča stranka je sledila obrazložitvi oziroma pravnemu pouku izpodbijanega sklepa in pritožbe, čeprav je ta dovoljena, ni vložila. Zato sklep ni dokončen v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 in sodišče je tako tožbo zavrglo kot vloženo prezgodaj. Ker pa je tožeča stranka ravnala po napačnem pravnem pouku in je vložila tožbo namesto pritožbe, ji 15-dnevni rok za pritožbo zoper izpodbijani sklep še ni potekel, temveč ji v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP začne teči prvega dne po vročitvi sklepa sodišča.
odločanje organa druge stopnje o pritožbi - postopek s pritožbo - upravni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka (drugostopenjski organ) je v postopku reševanja pritožbe sprejela odločitev, ki je nasprotna odločitvi prvostopenjskega upravnega organa, vendar odločitve tega organa ni odpravila, kar bi, z ozirom na pravila ZUP, ki se nanašajo na izrek odločbe in pravila postopka v zvezi z odločanjem drugostopenjskega organa o pritožbi, morala storiti. Ker tega ni storila, torej s svojo odločbo ni nadomestila odločbe prvostopenjskega organa, sedaj obstojita dve odločbi s povsem različno odločitvijo.
V zadevi gre za postopek, v katerem sta udeleženi dve stranki, kar zahteva, da sta ti stranki v postopku izdaje upravnega akta, tudi akta, ki ga izda drugostopenjski organ, udeleženi aktivno. Iz listin, s katerimi razpolaga sodišče, udeležba tožnice v postopku izdaje izpodbijanega akta ni razvidna, torej pred izdajo te odločbe ni bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe, niti ji ni bila dana možnost izjave.
Tožniku je bila v ponovljenem postopku odločanja dana možnost dokazati, da so bila izplačila stroškov kilometrine utemeljena. Sodišče se strinja z utemeljitvijo davčnega organa, da tožnik ni uspel dokazati verodostojnosti izplačil potnih stroškov, saj dokazil za drugačno presojo spornih izplačil ni predložil, niti njihove verodostojnosti ni uspel izkazati s svojo izjavo, katere dokazno vrednost je po presoji sodišča, skladno s pooblastili 248. člena ZUP, pravilno ocenil drugostopenjski organ.
ZUTD člen 91, 91/4, 92, 92/1. Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev člen 11.
koncesija za opravljanje storitev trga dela - podelitev koncesije - pogoji za podelitev koncesije - prostorski pogoj
Dejstvo, da tožnica že na podlagi poziva ni dokazala, da za primer podelitve koncesije razpolaga z ustreznim številom računalnikov iz Pravilnika o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev, je torej potrebno pripisati tožnici sami, ne pa ministrstvu.
Ali in kako bo oddala svojo ponudbo, torej ali samo z izpolnjenimi obrazci, ali pa tudi z predložitvijo ustrezne dokumentacije ob sami prijavi, je bila samostojna odločitev vsakega posameznega prijavitelja. Ima pa tudi v smislu 67. člena ZUP vsak prijavitelj možnost, da na zahtevo organa kakršnokoli nepravilnost v vlogi, v roku 5 delovnih dni odpravi. Gre torej za pravico iz 67. člena ZUP, ki jo posameznim ponudnikom zgolj zato, ker so k prijavi priložili več, kot pa so bili dolžni, ni mogoče odvzeti, še manj trditi, da je zaradi slednjega prišlo do neenakopravnega obravnavanja ostalih ponudnikov.
ZKme-1 člen 175, 175/2, 175/2-7. Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana člen 3, 3/1, 3/1-4.
inšpekcijski postopek - kakovost živil - predpakirane sadne in zelenjavne solate - označevanje solat
Tožnica se obveznosti označevanja predpakiranih sadnih in zelenjavnih solat z rokom uporabnosti ne more izogniti s sklicevanjem na lasten HACCP sistem in študijo sledljivosti, češ da zagotavlja učinkovite postopke za obvladovanje mikrobioloških dejavnikov tveganj.
Vzorčenje samo po sebi ne pomeni, da so živila varna, ampak predstavlja način ugotavljanja skladnosti z mikrobiološkimi merili. Zato tudi če ima tožnica lasten HACCP sistem, preko katerega zagotavlja, da vsebnost mikroorganizmov v predmetnih živilih naj ne bi predstavljala nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, ne more opustiti obveščanje potrošnikov o roku uporabnosti teh živil.