ZMZ člen 3, 33, 74. Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 3/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje odgovorni državi - predaja prosilca republiki bolgariji - suverenostna klavzula - sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Država ima obveznost, če se v postopku odločanja po Dublinski uredbi izkažejo okoliščine, ki kažejo na resno nevarnost za kršitev človekovih pravic v primeru predaje drugi državi članici, da te okoliščine preizkusi, preden sprejme odločitev in po potrebi uporabi klavzulo suverenosti iz 3(2) člena Dublinske uredbe.
V ponovnem postopku bo tožena stranka morala preučiti predložene informacije o stanju v izvorni državi in po potrebi pridobiti še druge informacije in napraviti celovito dokazno oceno o morebitnih sistemskih pomanjkljivostih pri sprejemu prosilcev za azil v Bolgariji, morala pa bo tudi zaslišati tožnika glede zatrjevanih kršitev, ki naj bi se tožniku že zgodile v Bolgariji in to dvoje skupaj upoštevati pri presoji, ali je na podlagi znanih dejstev o stanju v Bolgariji glede sprejema prosilcev za azil, mogoče zaključiti, da so podane takšne sistematične pomanjkljivosti azilnega postopka glede pripora in življenjskih razmer, da v povezavi z okoliščinami, ki jih je že doživel tožnik v postopku v Bolgariji, pomenijo utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil prosilec izpostavljen resnični nevarnosti, da se bo z njim nečloveško in ponižujoče ravnalo oziroma da mu bo kršena pravica do celovitega spoštovanja človekovega dostojanstva.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - sprememba zbirnega mesta
V predmetni zadevi gre za zakonsko pravico tožnikov do enakega dostopa do javne dobrine iz 1. odstavka 5. člena ZGJS.
Tožniki niso vložili tožbe zoper dopis tožene stranke oziroma niso pozvali tožene stranke, naj izda ustrezen upravni akt in niso vložili tožbe zaradi molka organa, zato sodišče ugotavlja, da tožba zoper dejanja tožene stranke kot rezervni upravni spor ni dopustna.
visoko šolstvo - odvzem magistrskega naslova - razlogi za odvzem naslova - plagiat - rezultat lastne ustvarjalnosti in dela - zaslišanje prič
Sodišče ne vidi nobene nepravilnosti v tem, da so člani komisije izražali le dvom in domneve glede tožnikove ustvarjalnosti, saj glede na določila Statuta Univerze v Ljubljani ni vloga članov komisije, da odločijo o odvzemu znanstvenega naslova, ampak je njihova vloga, da podajo poročila, medtem ko je sama odločitev na strani senata fakultete in je po 164. členu statuta izključno pristojen za odvzem magistrskega naslova le senat.
Statut tožene stranke ni v nasprotju z Ustavo, če ne določa možnosti pritožbe zoper akt o odvzemu magistrskega naslova. Potrebno je namreč upoštevati, da tudi na nekaterih drugih upravnih področjih niso vsi upravni postopki dvostopenjski. Prav tako so tudi neutemeljene tožbene navedbe o tem, da naj bi bilo potrebno pri začetku postopka za odvzem magistrskega naslova upoštevati določila ZUP o obnovi postopka, kjer so določeni roki, v katerih je še možno začeti postopek obnove. Pri postopku za odvzem magistrskega naslova ne gre za obnovo postopka, ampak gre za povsem samostojen in od podelitve magistrskega naslova neodvisen postopek, ki se začne, poteka in konča neodvisno od postopka podelitve magistrskega naslova.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - upravna izvršba - denarna kazen - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku izvršbe so dopustni samo ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo, ne pa tudi tisti, ki se nanašajo na zatrjevano nepravilnost odločbe, ki se izvršuje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki od parcelne meje
Ker lokacijski načrt kot veljaven prostorski akt, določa tudi odmike objektov od parcelne meje, se tožnik glede odmikov ne more uspešno sklicevati na odlok o prostorskih ureditvenih pogojih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - brezplačna pravna pomoč za postopek mediacije
V mediacijskem postopku se obravnavajo tako dejanske kakor tudi pravne okoliščine primera, ki lahko imajo vpliv na uspešno rešitev zadeve v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč.
službeno stanovanje - dodelitev službenega stanovanja - prijava na razpis - ničnost odločbe - brez zahteve stranke izdan upravni akt
Ker je v konkretnem primeru prvostopenjski upravni organ z izpodbijanim sklepom odločil o stvari (dodelitvi službenega enosobnega stanovanja s kabinetom) na podlagi razpisa, ne da bi tožnik podal prijavo na razpis za navedeno stanovanje, v kar tožnik tudi ni pozneje izrecno ali molče s konkludentnimi dejanji nikoli privolil, temveč je temu ves čas izrecno nedvoumno nasprotoval, gre v obravnavanem primeru za kršitev pravil procesnega prava, ki ima za pravno posledico ničnost izpodbijanega sklepa.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi za zamudo - zavrženje tožbe
Tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje opravičuje le enodnevno zamudo pri vložitvi tožbe, saj navaja, da zadnji dan roka tožbe do zaprtja pošte ni mogel vložiti iz tehničnih in zdravstvenih razlogov. Okoliščine, ki jih navaja, po presoji sodišča niso opravičljiv razlog za zamudo, še zlasti ob upoštevanju dolžine predpisanega roka za tožbo in ugotovljenega trajanja zamude.
Ker je tožba vložena po poteku 30-dnevnega roka, tožnik pa s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni uspel, je moralo sodišče tožbo kot prepozno zavreči.
ugotavljanje državljanstva - za odločanje pristojen organ
Tretji odstavek 246. člena ZUP daje drugostopenjskemu organu možnost, da ne samo da odpravi prvostopenjsko odločbo, ampak jo lahko tudi spremeni, to pa po vsebini pomeni, da sam meritorno odloči o zadevi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - rok za vrnitev napotnice - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči - kazenska zadeva
Iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila brezplačna pravna pomoč dodeljena samo v postopku preiskave, saj je določeno, da se nujna pomoč dodeli za pravno zastopanje v zadevi I Kpr, kar zajema celoten postopek. Tudi na napotnici, ki jo je tožena stranka izdala tožniku, je navedeno, da je pomoč odobrena za „kazensko zadevo“, tako da niti iz odločbe niti iz napotnice ne izhaja, da bi bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za posamično pravno dejanje, ki bi bilo nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, ampak je organ očitno upošteval, da je zastopanje v celotni kazenski zadevi nujno; zgolj menjava opravilnih številk znotraj iste kazenske zadeve, kar med strankama niti ni sporno, pa ne more vplivati na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - podaljšanje roka - sklep o podaljšanju roka
Sklep o zavrženju zahteve za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti je upravni akt procesne narave, s katerim ni bilo poseženo v tožničino pravico, obveznost ali njeno neposredno, na zakon oprto korist.
Statut Univerze v Ljubljani člen 164, 164/1, 178. ZUP člen 164, 164/2.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - magister znanosti - plagiatorstvo - dokazni postopek - odločanje po prostem preudarku
Obseg prepisovanja, ki ga je ugotovila komisija, pristojna za ugotovitev utemeljenosti prijave o plagiatorstvu in nato potrdila tudi tričlanska komisija, je tako obsežen, da izkazuje, da magistrska naloga ni rezultat lastne ustvarjalnosti in dela tožnika.
Vprašanje, v kolikšnem delu je bil tožnik pri posamezni raziskavi udeležen samostojno in ali mu je dejansko mogoče očitati, da magistrsko delo ni rezultat njegove lastne ustvarjalnosti, je izključno strokovna ocena, v katero sodišče ne more in ne sme posegati, saj gre v tem primeru za pedagoško strokovno opravilo. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.
Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno navedbo, da bi tožena stranka pri odvzemu magistrskega naziva odločala po prostem preudarku. V prvem odstavku 164. člena Statuta Univerze v Ljubljani je namreč določeno, da se magistrski naslov odvzame, če se ugotovi, da magistrsko delo ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in dela. To določilo ne določa, da bi senat članice odločal po prostem preudarku, niti ni na drug način določen prosti preudarek. Za prosti preudarek bi šlo, če bi bilo navedeno, da se magistrski naslov lahko odvzame. Torej ne veljajo tista pravila upravnega postopka, ki se nanašajo na odločanje po prostem preudarku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Po določbah ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - višina nagrade - vračilo napotnice - dopolnitev napotnice
Odmera nagrade odvetniku mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi BPP, kar pomeni, da mora nagrada ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljena v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
Napotnice po tem, ko je bila ta pravilno izpolnjena in popolna vrnjena Službi za BPP, ni več mogoče naknadno dopolnjevati. Stroškovniki morajo biti specificirani, kar pomeni, da morajo biti iz njih razvidna vsa opravljena dejanja pravne pomoči in stroški za njihovo opravilo, kar pomeni, da mora izvajalec BPP v stroškovniku torej navesti stroške za vsako posamezno procesno dejanje posebej. Enako velja tudi glede priglasitve zahtevka za plačilo zamudnih obresti, ki pa ga tožnik, kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa in na kar utemeljeno opozarja tožena stranka v odgovoru na tožbo, ni uveljavljal že v napotnici v priloženemu stroškovniku, temveč šele naknadno s posebno vlogo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Izpodbijani akt kot razlog za zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja, da je bila oporoka veljavna in sestavljena v obliki notarskega zapisa pred dvema pričama, ne da bi bilo hkrati navedeno tudi, v čem je zahteva oziroma pričakovanje tožnice v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. To pomeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Namen postopkov osebnega stečaja po 382. členu ZFPPIPP je v tem, da bi iz premoženja stečajnega dolžnika vsi upniki hkrati in v enakih deležih prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika. Postopek osebnega stečaja je torej namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka hkrati in v enakih oziroma v sorazmernih deležih (1. odstavek 382. člena ZFPPIPP). Če obstoj stečajne mase za vsaj delno poplačilo upnikov, kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena, ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - obvestilo o evidentiranju meje - upravni akt
Z obvestilom o evidentiranju meje ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Zato obvestilo ni upravna odločba, zoper katero bi bila dopustna pritožba.