denacionalizacija - ničnost odločbe - zahteva stranke
Uveljavljani ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan, saj je bil denacionalizacijski postopek (ki sodi med zadeve, pri katerih je uveljavljanje pravice v dispoziciji stranke) po pok. denacionalizacijski upravičenki začet na podlagi vložene zahteve vlagatelja in je torej tekel na podlagi zahteve stranke (128. člen ZUP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Na podlagi 72. člena ZDSS-1 je določen rok za vložitev tožbe in sicer se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Dodelitev BPP tožniku v obravnavanem primeru torej ne bi bila razumna zaradi poteka roka za vložitev tožbe.
dohodnina - odmera dohodnine - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja - v tujini plačan davek - zmanjšanje davčne osnove
Temeljno načelo obdavčitve je, da se lahko zmanjšanje osnove za neobdavčljive zneske prizna le pri prihodku, katerega del ti neobdavčljivi dohodki so. Če določen neobdavčljiv dohodek sploh ni del davčne osnove, se zmanjšanje ne more priznati.
Prispevki v višini 758,00 EUR niso bremenili tožničine bruto plače in se ne morejo upoštevati kot zmanjšanje davčne osnove. Tudi nobenega davka tožnica ni plačala v breme bruto plače, zato se ji ta prav tako ne more odbiti od davčne osnove.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo nepovratnih sredstev - račun - verodostojna listina - načelo zaslišanja stranke
Kot pravilno in skladno z določbo 34. člena ZUP sodišče šteje postopanje tožene stranke, ki je v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe upoštevala vsebino odločbe DURS. Iz slednje izhaja, da je bilo tožniku v postopku davčnega inšpiciranja omogočeno sodelovanje, tako da je imel v tem postopku možnost priložiti še druge verodostojne listine, s katerimi bi lahko ugotovitve davčnega organa izpodbil, česar pa mu v tem postopku ni uspelo. Možnost sodelovanja je bila tožniku dana tudi v postopku izdaje sporne odločbe, kar seveda pomeni, da sodišče ne more upoštevati tožbenega očitka, da so bile kršene določbe ZUP, ki se nanašajo na sodelovanje stranke v postopku.
dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane
Tožeča stranka je posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljala šele v napovedi, ki jo je vložila kot samoprijavo po poteku roka iz šestega odstavka 267. člena ZDoh-2. To pomeni, da je olajšavo uveljavljala prepozno in je zato davčni organ pri ponovni odmeri dohodnine upravičeno ni upošteval.
ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 268. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP člen 39. ZUP člen 8, 185.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - upokojenec - načelo materialne resnice - obdavčitev nepojasnjenega vira
Tožnik ni z ničemer dokazal, da sredstva, s katerimi je razpolagal, ne podležejo obdavčitvi. Inštitut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, gre z posamezen, poseben način izvedbe cenitve kot postopka zagotavljanja verjetne davčne osnove. Ne glede na to, na katero obdobje se preveritve nanašajo, služijo ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi z dohodki oziroma plačili tožeče stranke v inšpiciranem obdobju. Ugotovitve so povezane s predmetom nadzora in kot take pojasnjujejo dogajanje in plačila v obravnavanem obdobju. Izvor premoženja je bistven za odločanje o odmeri dohodnine, ni pa bistveno, iz katerega obdobja premoženje izvira.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - stanovanje - prepoved razpolaganja
Vračilo stanovanj v naravi, kljub nespornemu dejstvu, da stanovanja (še vedno) zasedajo njihovi stanovalci, je možno.
Določba 88. člena ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstoji dolžnosti vrnitve po ZDen in posledico pri ravnanju v nasprotju s povedanim, to je izrek pravnih poslov in enostranskih izjav volje za nične. Pravna posledica ničnosti je vzpostavitev stanja pred sklenitvijo teh pogodb in posledično neizkazanost ovir za primarno obliko vračila podržavljenega premoženja po ZDen, ne glede na to, da so kupci stanovanja kupili v dobri veri in plačali celotno kupnino. Morebitna dobrovernost pogodbenikov glede na 88. člen ZDen namreč na presojo veljavnosti pravnega posla ne vpliva, vračilo kupnine pa je (oziroma bo) stvar nadaljnjega urejanja razmerij med tožnico, ki je kupnino prejela, in stanovalci. S plačilom kupnine stanovalci tudi niso pridobili pravice do udeležbe v denacionalizacijskem postopku, saj bi bili stranke denacionalizacijskega postopka le v primeru uveljavljanja investicijskih vlaganj v ta stanovanja.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - dostop do storitev - odstop od naročniške pogodbe - splošni pogoji poslovanja - odklop - plačilo storitev - odškodninski zahtevek
Tožnica zmotno meni, da ni dolžna plačati nobenega računa. Ne da bi se sodišče spuščalo v ugotavljanje, kdaj je tožnica odpovedala naročniško pogodbo oziroma kdaj je prenehalo naročniško razmerje, se s toženko strinja, da mora plačati tiste storitve, za katere se je s pogodbo dogovorila in ki so nemoteno delovale oziroma jih je (lahko) koristila.
O škodi oziroma stroških, ki naj bi jih tožnica imela po odstopu, toženka ni odločala, zato s tem povezana zahteva ne more biti predmet presoje zakonitosti njenega akta. O njih pa tudi upravno sodišče glede na svojo pristojnost ne more odločiti. Gre za odškodninski zahtevek, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa upravno sodišče kot specializirano sodišče.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Ob nespremenjenem dejanskem stanju je ostala ista tudi pravna podlaga zahtevka. Zato organ za BPP ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve, kot jo je sprejel o prejšnjih zahtevkih, oziroma je moral, tako kot določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, novo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavreči.
Odlok o občinskih cestah in drugih javnih površinah člen 6, 6/1, 6/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - javna površina - za javne namene uporabljana površina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pristojnost občinskega inšpektorja
V zadevi ni sporno, da nepremičnina nima statusa javnega dobra. Izvedeni dokazi pa ne izkazujejo statusa druge javne površine v smislu drugega odstavka 6. člena občinskega odloka, saj niti iz upravnega spisa niti iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, s katerim pravnim aktom je bilo odločeno, da se sporna nepremičnina, do izdelave novih prostorskih izvedbenih aktov, uporablja v javne namene. Dejansko stanje je bilo zato nepopolno ugotovljeno.
sodelovanje občanov pri upravljanju javnih zadev - pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma - pogoji za razpis referenduma - splošni akt občine
Zahteva tožnika za razpis referenduma se ne nanaša na vsebino splošnih aktov občine, zaradi česar zahteva ni upravičena.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 97, 97/1. ZPNačrt člen 103.
razlastitev - javna cesta - naknadna sprememba projekta - zahteva za razlastitev - rok za vložitev zahteve
Konkretne tehnične izvedbe objekta ne morejo biti predmet presoje v razlastitvenem postopku, zato tožnika neutemeljeno ugovarjata, da bi bilo treba ponovno izvesti javno razgrnitev in obravnavo projekta.
Z uveljavitvijo ZPNačrt, ki je z določbo 103. člena posegel v veljavnost in uporabo določil ZUreP-1, med drugim tudi določbo drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 (ki uveljavlja splošen rok za vložitev zahteve za razlastitev), je odpadla časovna omejitev za vložitev zahteve za razlastitev.