ZDavP-1 člen 312. ZDPN-1 člen 6, 6/3. ZDoh-1 člen 91, 92.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost kapitala ob odsvojitvi - ocena tržne vrednosti nepremičnine - davek na promet nepremičnin
Cenitveno poročilo odraža le vrednost nepremičnine, ne dokazuje pa stroškov investicij, ki jih je plačal tožnik, kar je pogoj za njihovo upoštevanje.
Tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v postopku odmere davka na promet nepremičnin pri odmeri davka od dobička iz kapitala ni nepomembna, ne predstavlja pa več kot enega od dokazov. Davčni organ pri ugotavljanju vrednosti kapitala ni vezan na vrednost, ugotovljeno v postopku odmere davka na promet nepremičnin. Ovir za sklicevanje na ugotovitve davčnega organa v postopku odmere davka na promet nepremičnin sicer ni, mora pa navedene ugotovitve korigirati, kolikor se v postopku izkaže njihova nepravilnost.
Pritožbeni organ bi pri svoji odločitvi kasneje izdano odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin moral upoštevati kot dokaz o drugačnem stanju nepremičnine v času prodaje od tistega, ki je bil pri odločitvi upoštevan kot podlaga prvotne cenitve.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - davčni dolg izbrisne družbe - aktivni družbenik
V obravnavani zadevi je sporen tožnikov položaj aktivnega družbenika v izbrisani družbi in s tem njegov položaj dolžnika za davčni dolg te družbe. Pri tem ni sporna ugotovitev, da je bil tožnik po podatkih sodnega registra ob izbrisu družbe na podlagi določb ZFPPod njen ustanovitelj in družbenik v pomembnem deležu (30%), kot tudi direktor in s tem zastopnik družbe. Iz spisov kot nesporno sledi tudi, da ob zatrjevanem tožnikovem izstopu iz družbe in odstopu z mesta direktorja družbe niso bile spoštovane določbe družbene pogodbe ter da posledično listinsko ni izkazan ne tožnikov izstop iz družbe in tudi ne odstop z mesta direktorja družbe. Zato je davčni organ pravilno upošteval, da je imel tožnik v času izbrisa družbe položaj aktivnega družbenika.
odsvojitev nepremičnine - dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna vrednost nepremičnine - davek na promet nepremičnin - v postopku davka na promet nepremičnin ugotovljena vrednost nepremičnine
Pri odmeri davka od dobička iz kapitala gre za postopek, ki se vodi samostojno in se, čeprav se nanaša na isto nepremičnino, vodi povsem ločeno tudi od postopka odmere davka na promet nepremičnin. Posebej, skladno z določbami 99. člena ZDoh-2, se v tem postopku ugotavlja tudi vrednost nepremičnine ob odsvojitvi. Tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v drugem postopku (v postopku odmere davka na promet nepremičnin), pri tem sicer ni nepomembna, a pomeni le enega od dokazov, ki pa ni nujno edini in nanj davčni organ ni vezan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahtevek stranke - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v rubriki podatki o zadevi) navedla, da želi brezplačno pravno pomoč pri razvezi zakonske zveze in delitvi skupnega premoženja, torej za dva ločena postopka. Tožena stranka glede na takšen zahtevek ni odločila v celoti, niti ni pojasnila, zakaj o delu vloge, ki se nanaša na delitev skupnega premoženja, ni odločila z izpodbijano odločbo.
ZDavP-2 člen 48, 48/7, 125, 125/1, 125/4, 418. ZG člen 49.
denacionalizacija - upravljavec premoženja - davčne obveznosti - odmera obveznosti iz kmetijstva - davek od dohodka iz kmetijstva - akontacija dohodnine od katastrskega dohodka - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - retroaktivnost - zastaranje
Davčne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoženja zapustnika v obdobju od uvedbe dedovanja do dejanskega prevzema premoženja s strani pravnih naslednikov ali nastale v zvezi z upravljanjem premoženja po odločbi o denacionalizaciji, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoženje zapustnika. Oseba, ki upravlja premoženje teh oseb, mora v breme premoženja oziroma prihodkov iz premoženja, ki ga upravlja, izpolniti davčno obveznost. Če je več oseb, ki upravljajo premoženje, so odgovorne za izpolnitev davčne obveznosti solidarno. Vsebinsko enake določbe so veljale tudi že v osnovnem besedilu ZDavP-2 iz leta 2006 in torej v času pred spremembo ZDavP-2B v letu 2009, uporabi katere nasprotuje tožeča stranka, vseboval pa jih je nenazadnje že ZDavP-1. Toženi ugovor, s katerimi tožeča stranka zatrjuje nedopustno retroaktivno uporabo navedenih zakonskih določb sedmega odstavka 48. člena ZDavP-2, je torej neutemeljen in ga zato sodišče zavrača, tako kot posledično zavrača predlog tožeče stranke, da se (zaradi nedopustne retroaktivnosti) zahteva presoja prehodnih določb 418. člena ZDavP-2 pred Ustavnim sodiščem.
Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti. V vsakem primeru pa davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
Glede odmere akontacije dohodnine od katastrskega dohodka po določbah ZDavP-2B velja, da mora biti izdana do 30. marca tekočega leta in torej leta, v katerem se davek (za preteklo leto) odmerja, medtem ko je po določbah ZDavP-2 pred omenjeno spremembo veljalo, da se odmeri do 31. oktobra leta, za katero se odmerja akontacija dohodnine.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo nepovratnih sredstev - račun - verodostojna listina - načelo zaslišanja stranke
Kot pravilno in skladno z določbo 34. člena ZUP sodišče šteje postopanje tožene stranke, ki je v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe upoštevala vsebino odločbe DURS. Iz slednje izhaja, da je bilo tožniku v postopku davčnega inšpiciranja omogočeno sodelovanje, tako da je imel v tem postopku možnost priložiti še druge verodostojne listine, s katerimi bi lahko ugotovitve davčnega organa izpodbil, česar pa mu v tem postopku ni uspelo. Možnost sodelovanja je bila tožniku dana tudi v postopku izdaje sporne odločbe, kar seveda pomeni, da sodišče ne more upoštevati tožbenega očitka, da so bile kršene določbe ZUP, ki se nanašajo na sodelovanje stranke v postopku.
davčna izvršba - lastninska pravica na predmetu izvršbe - ugotovitveni zahtevek o stvarni pravici - stvarna pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodišču
Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za reševanje spora, v katerem tožnik predlaga, da se ugotovi obstoj lastninske pravice na premičninah, zarubljenih s strani davčnega organa.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Ob nespremenjenem dejanskem stanju je ostala ista tudi pravna podlaga zahtevka. Zato organ za BPP ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve, kot jo je sprejel o prejšnjih zahtevkih, oziroma je moral, tako kot določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, novo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavreči.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - dostop do storitev - odstop od naročniške pogodbe - splošni pogoji poslovanja - odklop - plačilo storitev - odškodninski zahtevek
Tožnica zmotno meni, da ni dolžna plačati nobenega računa. Ne da bi se sodišče spuščalo v ugotavljanje, kdaj je tožnica odpovedala naročniško pogodbo oziroma kdaj je prenehalo naročniško razmerje, se s toženko strinja, da mora plačati tiste storitve, za katere se je s pogodbo dogovorila in ki so nemoteno delovale oziroma jih je (lahko) koristila.
O škodi oziroma stroških, ki naj bi jih tožnica imela po odstopu, toženka ni odločala, zato s tem povezana zahteva ne more biti predmet presoje zakonitosti njenega akta. O njih pa tudi upravno sodišče glede na svojo pristojnost ne more odločiti. Gre za odškodninski zahtevek, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa upravno sodišče kot specializirano sodišče.
Odlok o občinskih cestah in drugih javnih površinah člen 6, 6/1, 6/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - javna površina - za javne namene uporabljana površina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pristojnost občinskega inšpektorja
V zadevi ni sporno, da nepremičnina nima statusa javnega dobra. Izvedeni dokazi pa ne izkazujejo statusa druge javne površine v smislu drugega odstavka 6. člena občinskega odloka, saj niti iz upravnega spisa niti iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, s katerim pravnim aktom je bilo odločeno, da se sporna nepremičnina, do izdelave novih prostorskih izvedbenih aktov, uporablja v javne namene. Dejansko stanje je bilo zato nepopolno ugotovljeno.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 97, 97/1. ZPNačrt člen 103.
razlastitev - javna cesta - naknadna sprememba projekta - zahteva za razlastitev - rok za vložitev zahteve
Konkretne tehnične izvedbe objekta ne morejo biti predmet presoje v razlastitvenem postopku, zato tožnika neutemeljeno ugovarjata, da bi bilo treba ponovno izvesti javno razgrnitev in obravnavo projekta.
Z uveljavitvijo ZPNačrt, ki je z določbo 103. člena posegel v veljavnost in uporabo določil ZUreP-1, med drugim tudi določbo drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 (ki uveljavlja splošen rok za vložitev zahteve za razlastitev), je odpadla časovna omejitev za vložitev zahteve za razlastitev.
sodelovanje občanov pri upravljanju javnih zadev - pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma - pogoji za razpis referenduma - splošni akt občine
Zahteva tožnika za razpis referenduma se ne nanaša na vsebino splošnih aktov občine, zaradi česar zahteva ni upravičena.