inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - investitor gradnje - dokazni postopek
Vse okoliščine in dejstva, na katerih temelji obrazložitev prvostopenjskega inšpekcijskega upravnega organa, dokazujejo, da ni mogoče z gotovostjo kot investitorja spornega inženirskega mostu, šteti tožeče stranke. Utemeljen je tako tožbeni ugovor, da prvostopni inšpekcijski organ v odločbi ne razloži, na podlagi česa zaključuje, da je investitor izgradnje mostu prav tožeča stranka.
Predložena zamudna sodba temelji na povsem drugih procesnih predpostavkah in na njeni podlagi ni mogoča vsebinska presoja o tem, kdo je dejansko investitor sporne gradnje. To pomeni, da takšnega dokaznega sredstva v inšpekcijskem postopku ni mogoče uporabiti.
odsvojitev nepremičnine - dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna vrednost nepremičnine - davek na promet nepremičnin - v postopku davka na promet nepremičnin ugotovljena vrednost nepremičnine
Pri odmeri davka od dobička iz kapitala gre za postopek, ki se vodi samostojno in se, čeprav se nanaša na isto nepremičnino, vodi povsem ločeno tudi od postopka odmere davka na promet nepremičnin. Posebej, skladno z določbami 99. člena ZDoh-2, se v tem postopku ugotavlja tudi vrednost nepremičnine ob odsvojitvi. Tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v drugem postopku (v postopku odmere davka na promet nepremičnin), pri tem sicer ni nepomembna, a pomeni le enega od dokazov, ki pa ni nujno edini in nanj davčni organ ni vezan.
ZZZDR člen 191, 191-1, 192, 192/1, 193. ZUP člen 42, 129, 129/1, 129/1-2.
soglasje skrbnika - odobritev pravnega posla - stranka v postopku - zavrženje vloge
Tožnik ni skrbnik A.A., ki je kot prodajalec sklenil prodajno predpogodbo z dne 29. 12. 2004, temveč njegov sopogodbenik (kupec). Glede na takšno dejansko stanje pa relevantni materialni predpis (ZZZDR) tožniku ne daje položaja (aktivne) stranke v postopku odobritve pravnega posla z osebo, ki je pod skrbništvom. Zahtevo za začetek postopka odobritve pravnega posla je torej vložila oseba (tožnik), ki v tem postopku ne uveljavlja ali ne ščiti kakšnih svojih pravic ali pravnega interesa, zato mu ne gre položaj (aktivne) stranke v predmetnem upravnem postopku.
davčna izvršba - lastninska pravica na predmetu izvršbe - ugotovitveni zahtevek o stvarni pravici - stvarna pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodišču
Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za reševanje spora, v katerem tožnik predlaga, da se ugotovi obstoj lastninske pravice na premičninah, zarubljenih s strani davčnega organa.
Kolikor bo ugotovljeno, da je podan razlog za delni izrek sporne denacionalizacijske odločbe za nično po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, kar uveljavlja tožnica, bo to pomenilo, da se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale in bo sporna denacionalizacijska odločba nična od samega začetka, torej z učinkom ex tunc (za nazaj), ne glede na izkazano zemljiško knjižno stanje.
Neuveljavljanje rednih pravnih sredstev zoper odločbo, s katero je organ odločil brez postavljenega zahtevka stranke, ne pomeni njene privolitve.
Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolje v letu 2011 (P2) točka 3, 4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zagon podjetij v subjektih inovativnega okolja - razpisni pogoji
Tožnik v obravnavanem primeru ugovarja točkovanju po dveh merilih, po katerih mu tožena stranka ni podelila točk. Pri merilu iz 3. točke Faza oz. stopnja izdelkov/storitev v podjetju, bi bilo mogoče tožnikov projekt oceniti s 30 točkami. Razloge za dodelitev 0 točk po tem merilu je po presoji sodišča tožena stranka pojasnila in utemeljila z navedbo, da so ledomati oziroma tehnologija za proizvodnjo ledu na trgu že prisotni in je trg nasičen, prav tako pa priložena dokumentacija izkazuje, da je podjetje kupilo tako ledomate, kot tudi strojno opremo, torej gre za izdelke, ki so že bili razviti v drugih podjetjih.
Ker je tožena stranka pri spornem točkovanju izhajala iz podatkov, ki jih je v vlogi navedla tožeča stranka, jih ocenila in posledično ugotovila, da tožeči stranki ne more priznati točk za strategijo trženja po 4.3 točki meril, je bila njena odločitev dovolj argumentirana in nanjo ne more vplivati (sicer utemeljen) tožbeni ugovor, da ni upoštevala vlogi priloženega pisma o nameri z indijskim partnerjem. Obstoj takega pisma o nameri, brez izdelane strategije trženja, namreč ne more zadostiti razpisanemu kriteriju za pridobitev 25 točk po merilu 4.3.
ZDavP-2 člen 48, 48/7, 125, 125/1, 125/4, 418. ZG člen 49.
denacionalizacija - upravljavec premoženja - davčne obveznosti - odmera obveznosti iz kmetijstva - davek od dohodka iz kmetijstva - akontacija dohodnine od katastrskega dohodka - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - retroaktivnost - zastaranje
Davčne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoženja zapustnika v obdobju od uvedbe dedovanja do dejanskega prevzema premoženja s strani pravnih naslednikov ali nastale v zvezi z upravljanjem premoženja po odločbi o denacionalizaciji, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoženje zapustnika. Oseba, ki upravlja premoženje teh oseb, mora v breme premoženja oziroma prihodkov iz premoženja, ki ga upravlja, izpolniti davčno obveznost. Če je več oseb, ki upravljajo premoženje, so odgovorne za izpolnitev davčne obveznosti solidarno. Vsebinsko enake določbe so veljale tudi že v osnovnem besedilu ZDavP-2 iz leta 2006 in torej v času pred spremembo ZDavP-2B v letu 2009, uporabi katere nasprotuje tožeča stranka, vseboval pa jih je nenazadnje že ZDavP-1. Toženi ugovor, s katerimi tožeča stranka zatrjuje nedopustno retroaktivno uporabo navedenih zakonskih določb sedmega odstavka 48. člena ZDavP-2, je torej neutemeljen in ga zato sodišče zavrača, tako kot posledično zavrača predlog tožeče stranke, da se (zaradi nedopustne retroaktivnosti) zahteva presoja prehodnih določb 418. člena ZDavP-2 pred Ustavnim sodiščem.
Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti. V vsakem primeru pa davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
Glede odmere akontacije dohodnine od katastrskega dohodka po določbah ZDavP-2B velja, da mora biti izdana do 30. marca tekočega leta in torej leta, v katerem se davek (za preteklo leto) odmerja, medtem ko je po določbah ZDavP-2 pred omenjeno spremembo veljalo, da se odmeri do 31. oktobra leta, za katero se odmerja akontacija dohodnine.
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni spor je dopusten le, če so izpolnjene procesne predpostavke, določene v 36. členu ZUS-1, med drugim tudi predpostavka obstoja pravnega interesa iz 6. točke prvega dostavka navedenega člena.
V obravnavani zadevi upravni spor ni dopusten, ker upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v pravico tožeče stranke ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Do podaljšanja roka (do 30. 6. 2010) je namreč v zadevi že prišlo, kar pomeni, da strankinega pravnega položaja odločitev sodišča, da tožbi v delu, ki se nanaša na ta sklep (o podaljšanju roka), ugodi, ne bi v ničemer izboljšala.
davčna izvršba - davčna izvršba za premičnine - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je sklepa davčnega organa, temveč toži na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa. Ta temelji na določbah 158. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanašajo na postopanje davčnega organa z ugovorom tretjega, da so zarubljene premičnine v njegovi lasti in ne v lasti davčnega dolžnika. Ker ZDavP-2 posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ne vsebuje, veljajo splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
denacionalizacija - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - dodatna odškodnina za nepremičnino kulturne dediščine - rok za vložitev zahtevka
Roka za uveljavljanje zahteve iz 26. člena ZDen sta opredeljena kot materialna prekluzivna roka. V zadevah, o katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, je določen rok enega leta od uveljavitve novele (24. člen ZDen-B), v drugih zadevah pa rok 60 dni od uveljavitve novele (26. člen Zden-B). Glede na vse okoliščine je zato prvostopni organ pravilno odločil, ko je zahtevek za manjvrednost vrnjene nepremičnine, vložen 5. 7. 2011, kot prepoznega zavrnil.
Nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja v pravnomočni zadevi se tudi z novo postavitvijo samostojnega zahtevka – za odmero dodatne odškodnine za nepremičnino kulturne dediščine ne more sanirati in je imel zato prvostopenjski organ prav, da je štel postavljen zahtevek za prepozen. Zahtevek za odmero dodatne odškodnine za nepremičnino kulturne dediščine tudi v nepravnomočno končanem postopku ni samostojen zahtevek, saj je vprašanje statusa nepremičnine v zvezi s kulturno dediščino del dejanskega stanja v denacionalizacijskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika
Tožena stranka je napačno uporabila določbo enajstega odstavka 30. člena ZBPP. Ta določba se lahko uporabi le v primeru, ko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev in ko tudi novo postavljeni odvetnik vloži zahtevo za svojo razrešitev, ker ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. V konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo. Zahtevo za razrešitev je vložil tožnik, zato bi tožena stranka morala njegovo zahtevo za razrešitev obravnavati po devetem odstavku 30. člena ZBPP.
davek na promet nepremičnin - ponovna odmera davka na promet nepremičnin - vrednost nepremičnine - dokaz z izvedencem
Cenitev drugega stanovanja v istem objektu, ki ga je isti izvedenec izdelal v pravdnem postopku, ne vzbuja dvoma v pravilnost za potrebe tega postopka izdelane cenitve. Dvoma v pravilnost cenitve tudi ne vzbuja cenitveno poročilo izvedenca, saj je bilo le-to izdelano po naročilu tožnika in ne predstavlja dokaza z izvedencem.
ZDavP-1 člen 312. ZDPN-1 člen 6, 6/3. ZDoh-1 člen 91, 92.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost kapitala ob odsvojitvi - ocena tržne vrednosti nepremičnine - davek na promet nepremičnin
Cenitveno poročilo odraža le vrednost nepremičnine, ne dokazuje pa stroškov investicij, ki jih je plačal tožnik, kar je pogoj za njihovo upoštevanje.
Tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v postopku odmere davka na promet nepremičnin pri odmeri davka od dobička iz kapitala ni nepomembna, ne predstavlja pa več kot enega od dokazov. Davčni organ pri ugotavljanju vrednosti kapitala ni vezan na vrednost, ugotovljeno v postopku odmere davka na promet nepremičnin. Ovir za sklicevanje na ugotovitve davčnega organa v postopku odmere davka na promet nepremičnin sicer ni, mora pa navedene ugotovitve korigirati, kolikor se v postopku izkaže njihova nepravilnost.
Pritožbeni organ bi pri svoji odločitvi kasneje izdano odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin moral upoštevati kot dokaz o drugačnem stanju nepremičnine v času prodaje od tistega, ki je bil pri odločitvi upoštevan kot podlaga prvotne cenitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahtevek stranke - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v rubriki podatki o zadevi) navedla, da želi brezplačno pravno pomoč pri razvezi zakonske zveze in delitvi skupnega premoženja, torej za dva ločena postopka. Tožena stranka glede na takšen zahtevek ni odločila v celoti, niti ni pojasnila, zakaj o delu vloge, ki se nanaša na delitev skupnega premoženja, ni odločila z izpodbijano odločbo.
telekomunikacije - pristojbina za pravico uporabe radijskih frekvenc - odmera plačila - zmanjšanje površine območja pokrivanja - dodelitev radijske frekvence
Tožnik bi lahko ugovor zmanjšanja površine območja pokrivanja uveljavljal le zoper odločbo o določitvi števila točk, torej, ko se število točk določa in ne sedaj, ko izdana odločba o odmeri plačila predstavlja le zmnožek števila (že s prejšnjo odločbo) določenih točk in vrednosti točke, določene s Tarifo o vrednosti točke za leto 2012 za plačilo na podlagi obvestila za plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja.
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Žalec člen 6.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele
V preteklosti že plačani komunalni prispevki, odmerjeni pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Žalec, se nanašajo le na že zgrajene objekte in ne na zemljišča.
DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - omejitev pravice do odbitka DDV od jaht in čolnov - športna plovila
Iz točke a) 66. člena ZDDV-1 izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo. Tožnik zato ni upravičen do zahtevanega vračila DDV, saj ni izkazal, da je obravnavano plovilo kupil z namenom nadaljnje prodaje. Kasnejša sprememba podatka o namenu uporabe vozila pa za obravnavano obdobje ni relevantna.
odsvojitev nepremičnine - dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna vrednost nepremičnine - davek na promet nepremičnin - v postopku davka na promet nepremičnin ugotovljena vrednost nepremičnine
Pri odmeri davka od dobička iz kapitala gre za postopek, ki se vodi samostojno in (čeprav se nanaša na isto nepremičnino) povsem ločeno tudi od postopka odmere davka na promet nepremičnin. Posebej in v skladu z določbami 99. člena ZDavP-2 se v tem postopku ugotavlja tudi vrednost nepremičnine ob odsvojitvi. Tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v drugem postopku (odmere davka na promet nepremičnin) pri tem sicer ni nepomembna. Vendar pa ne predstavlja več kot enega od dokazov, ki pa ni nujno edini in na katerega davčni organ ni vezan.
Zgolj pavšalno sklicevanje na Zakon o izgnanskih in preseljenskih odškodninah ter Finančno izravnalno pogodbo, na podlagi katerih bi lahko že pokojni denacionalizacijski upravičenec oziroma njegovi dediči uveljavljali premoženjsko škodo, ne zadostuje za preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe.
V primeru, če bo tožena stranka ugotovila, da so imeli upravičenec oziroma njegovi pravni nasledniki možnost zahtevati premoženjsko škodo od Republike Avstrije, bo morala pri ponovni presoji upoštevati še sam namen ZDen, ki je določen v 2. členu tega zakona, in ki določa vrnitev podržavljenega premoženja v naravi ali odškodnini, ki je ekvivalent za odvzeto premoženje.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi
Pogoj za to, da se v postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala ugotavlja drugačna vrednost nepremičnine ob pridobitvi od tiste, ki jo (tudi) s cenitvenimi poročili zatrjuje davčni zavezanec, je ugotovitev, da ponujena vrednost kapitala ob pridobitvi ne ustreza primerljivi tržni ceni kapitala v času pridobitve.