Za odločanje o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, je stvarno pristojno socialno sodišče, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do tega prejemka odločilen premoženjski cenzus.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V predmetnem postopku temelji odločitev na določbi 24. člena ZBPP. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa morata biti oba pogoja tako verjetni izgled za uspeh kot finančni pogoj, kumulativno izpolnjena. Pogoj iz 24. člena ZBPP in sicer, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, ni izkazan.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Drugostopenjski upravni organ je tožnikov ugovor, da se potrdilo Upravne enote Radovljica, s katerim je bilo potrjeno, da ima objekt – okrepčevalnica, zgrajen po načrtih iz leta 1958, uporabno dovoljenje na podlagi prvega dostavka 197. člena ZGO-1, nanaša na obravnavani objekt, med drugim zavrnil s sklicevanjem na tožnikovo izjavo, da je objekt zgradil leta 1992, ki jo je dal na zapisnik 5. 3. 2003. Na to izjavo se je skliceval tudi organ prve stopnje. Vendar ne organ prve stopnje ne organ druge stopnje ne pojasnita, iz katere tožnikove izjave, dane na zapisnik 5. 3. 2003, to izhaja, kljub temu, da je tožnik taki razlagi svoje izjave nasprotoval in da je organ druge stopnje potreboval dodatna pojasnila o tem, kateri objekt je predmet tega inšpekcijskega postopka.
ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 224, 382, 398, 398/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - namen stečajnega postopka
Tožbeni ugovori tožnice, da v zadevi ni izkazano, da ima prosilka verjetne izglede za uspeh, so utemeljeni. Namen stečajnega postopka je vsaj delno poplačilo upnikov, ki morajo biti v skladu s 382. členom ZFPPIPP poplačani sorazmerno. Da je navedeno omogočeno, mora biti v stečajnemu postopku vsaj toliko sredstev, da se upniki lahko vsaj delno poplačajo, sicer namen stečajnega postopka ne bi bil dosežen. V takšnem primeru bi v stečajnem postopku nastali zgolj stroški, upniki pa sploh ne bi bili poplačani. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v predmetni zadevi pa izhaja, da prosilka nima premoženja, ki bi lahko šlo v stečajno maso za poplačilo upnikov v postopku osebnega stečaja prosilke. Po presoji sodišča tožena stranka v predmetni zadevi ni pravilno uporabila materialnega zakona, zaradi česar ni mogoče pritrditi njenemu zaključku, da je v zadevi izpolnjen tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, to je pogoj, da ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1.
tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Če tožnik ni imel zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdano upravno odločbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zamolčanje podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da je njen mož lastnik vrednostnih papirjev, čeprav je njihova vrednost le 3,60 EUR.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - pogodba o opremljanju - pravica graditi - dopolnitev vloge - prošnja za podaljšanje roka
Tožnica je bila s pozivom, ki ga je prejela 14. 4. 2011, opozorjena, da gospodarska javna infrastruktura, na katero bi se objekti lahko priključili, še ni zgrajena, zato mora, če jo bo gradila sama, v 60 dneh predložiti pogodbo o opremljanju, sklenjeno z MOL. Tega ni storila, zato je bila z dopisom z dne 19. 1. 2012 ponovno pozvana in določen rok 30 dni od prejema tega dopisa. V vlogi z dne 24. 2. 2012 je tožnica prosila za podaljšanje roka za predložitev pogodbe o opremljanju "do ureditve navedenega", za primer, če upravni organ ne bo posredoval dokumentacije MOL in bo morala to sama urediti. V izpodbijani odločbi je v zvezi s tem navedeno, da je njen pooblaščenec 13. 4. 2012 prevzel izvod kompletnega projekta za dostavo na MOL, česar tožnica ne izpodbija, šele 29. 6. 2012 pa je bila zavrnjena njena zahteva. Že na podlagi časovnega poteka pozivanja na predložitev navedenega dokazila, ki je opisan v izpodbijani odločbi, bi bilo vsakršno nadaljnje podaljšanje rokov za predložitev tega dokazila neopravičeno in s tem v nasprotju z 99. členom ZUP.
ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - vpis v Centralni register psov - načelo proste presoje dokazov
Veterinarski inšpektor je pravilno odločil, da se tožnikovega psa kot nevarnega vpiše v Centralni register psov. Dejstvo, da je ugriznil poškodovanko, je namreč ugotovil ob pravilni uporabi načela proste presoje dokazov in ugotovitev ustrezno obrazložil, pri čemer tudi sam tožnik v tožbi navaja, da ugriza ne izključuje.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - porušenje obstoječega objekta - gradnja na drugi lokaciji
Morebitnega plačila komunalnega prispevka za komunalno opremljenost enega stavbnega zemljišča ni mogoče upoštevati pri odmeri obveznosti plačila komunalnega prispevka za komunalno opremljenost drugega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - jezik v postopku
Če tožnik ni razumel slovenskega jezika in vprašanj, ki so mu bila postavljena, bi to lahko povedal upravnemu organu in zahteval, da se mu omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume.
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da so obravnavani inšpekcijski ukrepi – ustavitev gradnje in odstranitev objektov – vezani na lastnost objekta (da je zgrajen brez gradbenega dovoljenja) in zato po svoji vsebini take narave, da se lahko prenesejo tudi na zavezančeve pravne naslednike, ki pridobijo nelegalno zgrajeni objekt.
V zadevi ni sporno, da je tožnik kljub denarni kazni, zagroženi v sklepu z dne 18. 8. 2010, nadaljeval z gradnjo spornega objekta, ne da bi bilo spremenjeno gradbeno dovoljenje z dne 11. 8. 2010 dokončno. Prav tako ni sporno, da v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni razpolagal z dokončnim gradbenim dovoljenjem z dne 30. 11. 2011. Zato je prvostopenjski upravni organ v izpodbijanem sklepu pravilno izrekel denarno kazen, za kar je imel podlago v drugem odstavku 298. člena ZUP.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja ali zlorabe postopka - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - prosti preudarek
Sodišče kot neverodostojne ocenjuje tožnikove navedbe, kdaj je izvorno državo zapustil, saj je večkrat izpovedoval drugače, neskladij v izjavah pa ni ustrezno pojasni.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, zato ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - mejna zemljišča - odločanje organa v pritožbenem postopku - načelo zaslišanja stranke
Normodajalec je v PUP kot primeren odmik določil razdaljo 4 m in več od sosednjega zemljišča, manj pa le s soglasjem njegovega lastnika. Če pride do primera, kakršen je obravnavani, ko se v 4-metrskem pasu od investitorjevega objekta znajde več parcel, to po mnenju sodišča ne more izključiti uporabe drugega odstavka 33. člena PUP na način, da soglasje prizadetih strank ne bi bilo potrebno.
Če pritožbeni organ sam dopolnjuje postopek, mora imeti stranka zagotovljene vse procesne pravice, ki ji gredo po ZUP kot v primeru vodenja postopka na prvi stopnji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - načelo pravičnosti
Tožena stranka je pravilno in zadostno utemeljila, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v konkretni zadevi v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti, saj je tožeča stranka po poklicu ekonomist, ki je opravljala dejavnost samostojnega podjetnika, teža očitanega kaznivega dejanja pa tudi ni takšna, da bi bilo zgolj zaradi tega v interesu pravičnosti, da se tožeči stranki dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - uporabno dovoljenje po zakonu
V postopku je bilo ugotovljeno, da je imel pastirski stan, tj. objekt, ki je stal na mestu obravnavanega počitniškega objekta, tlorisne izmere 3,00 x 2,00 m, in da ima obravnavani počitniški objekt dimenzije 4,70 x 6,00 m. Glede na navedene dimenzije prejšnjega pastirskega stanu in obravnavane počitniške hiše sodišče pritrjuje stališču toženke, da je tožničino sklicevanje na 197. člen ZGO-1 neutemeljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine - razpolaganje s premoženjem - hipoteka - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je nepravilno ugotovila dejansko stanje, saj pri ugotavljanju vrednosti prosilčevega premoženja ni ugotavljala, s kolikšnim premoženjem lahko ta sploh že razpolaga, glede na to, da so njegove nepremičnine obremenjene s hipoteko in da so zato že v teku izvršilni postopki.
ZBPP člen 24. ZIZ člen 64, 64/1. ZZK-1 člen 63, 64.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - izkazanost lastninske pravice na predmetu izvršbe - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi, saj nima lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, z zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice pa se pravica na navedeni nepremičnini ne izkaže za verjetno, saj zaznamba spora pomeni le javno objavo pravno pomembnih dejstev.
DDV - obnova postopka - obnova postopka vračila DDV - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
V obnovi postopka se ne upoštevajo dejstva, ki so nastala po končanem postopku, pač pa dejstva, ki so obstojala v prejšnjem postopku. Nov dokaz se tako mora nanašati na dejstva, ki so obstojala v prejšnjem postopku, pa jih stranka ni uspela dokazati, ker za tak dokaz ni vedela. V konkretni zadevi gre prav za takšno situacijo. Tožnik je že v prejšnjem postopku zatrjeval, da je davčnemu organu predložil zahtevane listine, z listino, ki jo je predložil v predlogu za obnovo postopka, pa dokazuje dejstvo vročitve, torej dejstvo, da so bile listine predložene davčnemu organu že pred izdajo odločbe v postopku, katerega obnovo predlaga.