Sicer je imelo sodišče prve stopnje v sodno izvedenskem mnenju prof. dr. B.B. in njegovi ustni izpovedi na obravnavi 9. 10. 2020 dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožnici do izdaje dokončne odločbe dne 7. 6. 2019 podana le zmanjšana delovna zmožnost s potrebnimi stvarnimi in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Za svoje delo kuharice v gostinskem obratu od 19. 10. 2018 dalje zagotovo več ni bila zmožna. Na podlagi izvida osebnega pregleda dne 16. 9. 2020 in pravno upoštevne listinske medicinske dokumentacije, sodni izvedenec v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj logično prepričljivo ocenjuje, da je do 7. 6. 2019 bilo mogoče tožnico razvrstiti le v III. in ne v I. kategorijo invalidnosti. Kasnejše spremembe zdravstvenega stanja v zvezi z operacijama na hrbtenici in srcu za presojo zadeve niso upoštevne.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 29, 29/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15.. ZPP člen 339, 339/1, 359.
izvedenina - bistvena kršitev določb postopka - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Čeprav prepoved reformatio in peius v 359. členu ZPP eksplicitno zavezuje pritožbeno sodišče, jo je dolžno spoštovati tudi prvostopenjsko sodišče, ko v ponovljenem sojenju ponovno odloča o razveljavljeni zadevi. Prepoved sojenja v škodo stranke, ki se je pritožila narekujejo načelni razlogi, ker ji pritožba v nobenem primeru ne sme škodovati. Za pritožnika je lahko najslabši izid pritožbenega postopka zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodne odločbe. Tožena stranka zato pravilno poudarja, da je lahko tudi v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje odločalo samo v obsegu in iz razlogov, glede katerih je bil sklep o izvedenini razveljavljen.
ZDSS-1 člen 73, 73/2.. Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev (1993) točka 1.
dodatek za nego in pomoč - izplačevanje
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev, objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/1993 v I. točki določa, da se vse pokojnine, denarna nadomestila, dodatek za pomoč in postrežbo in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter priznavalnine izplačujejo zadnji delovni dan v mesecu za nazaj, s tem da se sobota ne upošteva kot delovni dan. Upoštevajoč, da je sodišče odločilo o bodočih rednih nakazilih iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga I. točka citiranega Sklepa izrecno obravnava, bi pri odločanju moralo upoštevati, da mora tožena stranka bodoče v plačilo dospevajoče zneske izplačati do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za nazaj.
ugotavljanje invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - izvedensko delo
Pravilna je dejanska ocena sodišča prve stopnje, da pri tožniku do dokončne odločbe ni izkazan zakonski dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po navedeni določbi ZPIZ-2 je namreč v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti le zavarovance, pri katerih je podana popolna izguba delazmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, za opravljanje svojega poklica pa nimajo več preostale delazmožnosti.
poslabšanje zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje
Upoštevaje, da pri tožniku ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja glede na predhodno odločbo, torej niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
nadomestilo za invalidnost - invalid - začetek dela - izpolnjevanje pogojev
Pravica do izplačevanja nadomestila za invalidnost je vezana na začetek dela na delu, ki ustreza ugotovljeni delovni zmožnosti zavarovanca oziroma z dnem realizirane pravice do premestitve. Če pravica do premestitve ni realizirana, pogoji za priznanje pravice do izplačevanja nadomestila za invalidnost niso izpolnjeni.
ZDSS-1 člen 82.. ZPIZ-2 člen 68, 68/1, 68/2, 424, 424/1.. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (2003) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 4/4, 4/5, 4/6.
poklicna bolezen - zmotna uporaba materialnega prava - ugotavljanje invalidnosti
Pogoji za štetje obolenja za poklicno bolezen so podani, če je zavarovanec delal na delovnem mestu, za katerega je v seznamu določeno, da se na njem pojavlja bolezen kot poklicna, da je obolel za takšno boleznijo oziroma da izpolnjuje pogoje, da se obolenje šteje za poklicno in da obstaja vzročna zveza med daljšo neposredno poklicno eksponiranostjo in boleznijo. Tovrstna vprašanja pa v obravnavanem predsodnem postopku zaradi nepravilne uporabe materialnega in procesnega prava niso bila razčiščevana.
invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker izvedenski organ pri tožniku ni ugotovil bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, so tako še naprej primerne razbremenitve, kot so bile priznane že v letu 2009 (stvarne razbremenitve ter časovna razbremenitev). To pa pomeni, da pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do izgube delazmožnosti, torej ni podana I. kategorija invalidnosti in s tem posledično torej tudi niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji 41. člena ZPIZ‑2.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Tožnica, rojena 10. 6. 1970, bi morala na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 4. 7. 2014 imeti najmanj 8 let pokojninske dobe, kot ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Ker ima dokazanih le 5 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe (ne 6 let in 6 mesecev, kot je bilo sicer zapisano v obrazložitvi sodbe Psp 26/2018, a hkrati pojasnjeno, da tudi to ne bi zadoščalo za priznanje pravice do invalidske pokojnine), je tožbeni zahtevek na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnjen.
III. kategorija invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz z izvedencem
Sodišče prve stopnje je razčiščevalo vprašanje, ali je pri tožniku prišlo še do dodatnega poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega naj tožnik ne bi bil več zmožen za pridobitno delo. Kot to izhaja iz podanih izvedenskih mnenj, temu ni tako. Tožnik namreč še vedno lahko opravlja dela v okviru že priznane invalidnosti.
nadomestilo za invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - invalid
Da bi sledili namenu 126. člena ZPIZ-2, je potrebno zakonska določila razlagati tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na citirano sodno prakso, katere namen je zavarovancu ravno v okoliščinah, kjer lahko pride do prikrajšanja zaradi vzroka izven njegove sfere, zagotoviti vsaj enako materialno in socialno varnost v vmesnem obdobju, ko še niso izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila, ki ustreza težji obliki invalidnosti. Tako se izogne situacijam, ko zaradi poslabšanja invalidnosti, delovni invalidi pridobijo nove pravice, ki zagotavljajo višjo raven socialne varnosti, vendar še te pravice zaradi objektivnih razlogov, niso realizirane in bi v vmesnem obdobju lahko ostali brez dajatev na podlagi že pridobljenih pravic.
Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (2005) člen 4, 5.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid - mnenje komisije - ustrezno delovno mesto
Odločba ZPIZ, ki v izreku tožniku priznava pravico do premestitve, ne pomeni absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. ZZRZI v šestem odstavku 40. člena omogoča delodajalcu redno odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, če invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer Komisija poda mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožena stranka glede na tožnikovo delovno zmožnost ni imela zanj ustreznega delovnega mesta, kar je preizkusila tudi pristojna komisija. Očitek diskriminacije tožnika na podlagi invalidnosti je glede na navedeno neutemeljen.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - status zavarovanca - tuj pokojninski sistem
Osebe, ki so invalidsko upokojene, glede na določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji nimajo statusa zavarovanca iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temveč imajo status upokojenca. V tem primeru tudi če je tožnik v Republiki Avstriji vključen v sistem obveznega zavarovanja kot upokojenec na podlagi 8. člena avstrijskega Zakona o splošnem socialnem zavarovanju, kot to v pritožbi navaja tožnik, to nikakor ne pomeni, da je navedeni status izenačen s statusom zavarovanca upoštevaje določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da tožnik v Republiki Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje. V tem primeru pa se je bil dolžan v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ker se tožnik v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidnosti ni prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
telesna okvara - invalidnina - vzrok telesne okvare
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu. Posledično je zato pravilno tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 1-10, 20, 20/1.
III. kategorija invalidnosti - pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska pokojnina - pokojninska doba
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti izpolnjena oba pogoja, torej pogoj glede kategorije invalidnosti, kot je določen v 41. členu ZPIZ-2, kot tudi pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe, kot je določen v 2. alineji 42. člena ZPIZ-2. Če en od teh pogojev ni izpolnjen, ni mogoče pridobiti pravice do invalidske pokojnine. V predmetni zadevi ni izpolnjen že pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe.
Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi je pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do pokojnine mogoče upoštevati le zavarovalno dobo, dopolnjeno pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini, ne pa tudi posebne dobe, niti benificiranega staža, dopolnjenega pri nosilcu zavarovanja v BIH.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.. ZPP člen 8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid - mnenje komisije - pravica do premestitve - ustrezno delo
V veljavni zakonodaji ne obstaja obveznost delodajalca, da bi svoj delovni proces moral drugače organizirati oziroma na novo sistemizirati delovno mesto, v katerega delokrog bi spadala le tista opravila, ki bi jih delavec glede na zdravstvene omejitve še naprej lahko opravljal.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPP člen 8, 286, 286/3.. ZZRZI člen 40, 40/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - mnenje komisije - ustrezno delovno mesto
Tožena stranka je dokazala, da tožniku ni mogla ponuditi drugega dela, ki bi ustrezalo njegovi preostali delazmožnosti po odločbi ZPIZ, saj ustreznega delovnega mesta zanj ni imela ne v okviru lastne organizacije niti ga ni našla pri drugih delodajalcih, kar je ustrezno preverila in pridobila pozitivno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to je sodišče tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reintegracijo in reparacijo pravilno zavrnilo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.. ZPIZ-2 člen 70.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - mnenje komisije - možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu
Delodajalec je pri zaposlovanju invalidnih oseb vezan na dokončne in pravnomočne akte, s katerimi je odločeno o pravicah na podlagi invalidnosti, v izreku odločbe ZPIZ pa je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje jasno določeno, da je tožena stranka tožnici dolžna zagotoviti (le) pravico do premestitve. Ker ji pravica do poklicne rehabilitacije, ki vključuje pravico do prilagoditve delovnega mesta (70. člen ZPIZ-2), ni bila priznana, tožena stranka ni bila dolžna drugače organizirati delovnega procesa ali na novo sistemizirati delovnega mesta, v katerega delokrog bi spadala le tista opravila, ki bi jih tožnica glede na zdravstvene omejitve lahko še naprej opravljala.
Tožena stranka v času podaje izpodbijane odpovedi ni imela prostega delovnega mesta, na katerega bi lahko premestila tožnico in ki bi ustrezalo njeni preostali delovni zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00044927
ZPIZ-2 člen 11, 126, 126/3.. ZUP člen 116, 116/1, 279, 279/1, 279/1-2.. ZDSS-1 člen 81.. KZ-1 člen 202.
delna invalidska pokojnina - preplačilo pokojnine - ničnost - ničnostni razlog - razlogi o odločilnih dejstvih
Kot pravilno poudarja pritožba je ničnostni razlog iz 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP podan le, če bi izvršitev izreka odločbe pomenila povzročitev dejanja, ki je z zakonom opredeljeno kot kaznivo dejanje. To pomeni, da morebitna storitev kaznivega dejanja uradne osebe v postopku izdaje odločbe, ne predstavlja ničnostnega razloga po tej določbi.
Sodišče se pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 27. 11. 2019, ki jo je odpravilo, ni opredelilo do tistih razlogov, ki jih je tožnik navajal in uveljavljal, da je odločba z dne 6. 6. 2019 nična in ni presodilo, ali gre pri razlogih, na katere se sklicuje tožnik, za katerega od ničnostnih razlogov, določenih v 279. členu ZUP. Tako sodba o odločilnih dejstvih nima razlogov.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je v 13. točki pravilno pojasnilo, da je za odločitev v sporu bistveno dejstvo, da je bil tožnik delovni invalid III. kategorije invalidnosti že na podlagi odločbe z dne 30. 4. 2004 od 25. 3. 2004 dalje. Skladno z navedeno sodno prakso, je povsem ustrezno razlogovanje, da je pri presoji dejanskega stanja in uporabe 88. člena ZPIZ-2 glede roka prijave pri območnem ZRSZ po prenehanju delovnega razmerja pomembno, ali gre za osebo, kateri so bile pravice iz invalidnosti že priznane in je sporno pravico že uveljavljala pri zavodu ali pa za osebo, kateri pred uveljavljanjem pravice iz invalidskega zavarovanja pred tem invalidnost ni bila priznana oziroma ji je bila invalidnost, ki je podlaga za uveljavljano pravico priznana šele takrat.